strokovno
Praznični piškoti, ki jih otroci naravnost obožujejo
Naši domovi so že okrašeni, iz domačih kuhinj pa omamno diši po prazničnih dobrotah. Božična drevesa so postavljena in čakajo na množico daril, ki se bodo zgrnila pod njimi. A v vsem blišču praznovanja ne smemo pozabiti na tiste otroke in mladostnike, katerih prazniki zaradi takšne ali drugačne stiske ne bodo tako čarobni. Preverite, kako lahko enostavno narišete nasmehe na njihove obraze – s piškoti!
Starši, v avtu nikar ne počnite tega!
Vožnja z dojenčkom ali malčkom je za marsikaterega starša lahko pravi izziv – sploh če gremo na daljšo pot. Medtem ko dojenčki večino poti običajno prespijo, so nekoliko starejši otroci veliko bolj živahni in ves čas potrebujejo animacijo. Zato se moramo na vsako pot vnaprej pripraviti, otroka obleči letnemu času in temperaturi v avtu primerno, ga varno namestiti v avtosedež in poskrbeti tudi za vse ostale vidike varnosti – ta mora biti vedno na prvem mestu, saj bo le tako pot prijetna in predvsem brezskrbna.
Sramežljivost ali selektivni mutizem?
Starši velikokrat ugotavljajo, da je otrok zunaj domačega okolja zelo zadržan, vendar se tolažijo s tem, da je pač sramežljiv in da bo to sčasoma že prerasel. Nekateri otroci so v tujem okolju res nekaj časa zadržani, vendar se po nekaj minutah sprostijo in se začnejo obnašati kot doma, predvsem pa začnejo govoriti. Drugi pa ostanejo zadržani in tiho. Takrat lahko govorimo o selektivnem mutizmu.
Kako podpreti ali nadomestiti besedno komunikacijo otroka?
V istem trenutku, ko se rodimo na svet, začnemo s svetom tudi komunicirati. Z mimikami, kretnjami in kasneje tudi z glasom. Komunikacija je ena najpomembnejših človekovih veščin. S pomočjo komunikacije človek pove, o čem razmišlja, kako se počuti, česa si želi. Če ne govorimo, pa to še ne pomeni, da ne razumemo, ne slišimo, ne vidimo, ne opazujemo, ne sledimo dogajanju, ampak le da komuniciramo na drug način. Več o tem pa si preberite v spodnjem prispevku.
Disgrafija in disortografija: kako pomagati ob težavah pri pisanju?
Disgrafija in disortografija sta specifični motnji pisanja, ki se izražata kot težave s črkovanjem, čitljivostjo in pravilnim zapisovanjem. Pisanje je videti zmedeno, med besedami in črkami so neenakomerni presledki, besede so preveč skupaj ali preveč narazen, učenec ne zmore slediti črtam v zvezku, zapisuje različno velike črke in pisalo težko drži v roki, ob vsem pa se lahko sooča še z drugimi učnimi težavami.
Zgodba mamice: 'Otroka sem pustila v trgovini'
26-letna mamica Tanja nam je zaupala svojo zgodbo. Ob rojstvu drugega otroka je trpela za poporodno depresijo. Bilo je tako hudo, da je zapustila svojega otroka.
Severina: Za menoj je 9 let sodstva in 9 krogov pekla
Si predstavljate, kako bi vam bilo, če bi rodile otroka, ga vsak dan objemale in poljubljale, skrbele zanj in mu zaželele lahko noč, nato pa bi vam ga po nekaj letih iztrgali iz naročja in omejili stike z njim? Kaj se takrat dogaja v ženski? S kakšnimi čustvi se spopada, s kakšno bolečino? Predvsem pa, kako preživi to situacijo?
Vse več otrok v šolo vstopa pri sedmih letih
Otroci v Sloveniji v osnovno šolo načeloma vstopajo pri šestih letih. Po podatkih raziskave Statističnega urada Republike Slovenije pa je z vsakim letom vse več otrok, ki prag osnovne šole prestopijo pri sedmih letih. Kaj so še pokazali rezultati študije? Preverite v spodnjih vrsticah.
Vas je strah, ste napeti in imate nelagodne občutke? Lahko gre za tokofobijo
Ste vedeli, da je v nekaterih primerih strah pred porodom lahko tako močan, da se ženska nikoli ne odloči za otroka? Če pa se že, jo močna občutja tako zelo ohromijo, da ji obdobje nosečnosti predstavlja pravo nočno moro. Zakaj se tokofobija pojavi in kako si v takšnem primeru pomagati, si preberite v spodnjih vrsticah.
Porodna bolečina je edina bolečina v življenju, ki nam ne škoduje
Strah ima velike oči. In že v času nosečnosti se večina žensk psihično pripravlja na porodno bolečino, četudi najverjetneje sploh ne vedo, kaj jih pravzaprav čaka, saj si niti dva poroda nista enaka. Kadar nas je strah, se mišice avtomatsko krčijo, s krčenjem ter paniko pa bolečino le povečujemo. Zato raje zadihajte in se poskusite čimbolj sprostiti.
Znakovni jezik in jezik gluhoslepih vpisana v ustavo Republike Slovenije
Letno pri od 400 do 500 slovenskih otrocih odkrijejo okvare sluha. Nekateri otroci pozneje za podporo pri učenju govora ali kot samostojno komunikacijo uporabljajo slovenski znakovni jezik (SZJ), ki vsebuje prvine govorjenega jezika in katerega izvajanje poteka s kretnjami, mimiko, gibanjem telesa in govorom. V petek bosta znakovni jezik in jezik gluhoslepih vpisana v ustavo Republike Slovenije. Majhna zmaga in korak bližje k enakopravnosti za vse gluhe in naglušne osebe.
Aktivni očetje obračamo svet na bolje
Očka v akciji je prispevek k ozaveščanju (bodočih) staršev, delodajalcev, strokovne in laične javnosti o pomenu aktivnega vključevanja moških v očetovstvo in enakomernejše porazdelitve starševske skrbi za otroka.
'Otroku nikoli ne smemo kritizirati drugega starša, niti o njem neprimerno govoriti'
Vzgoja otroka je lahko preizkušnja za vse starše, še posebej, če se razlikujejo v svojih željah. Ali lahko postaneta starša "dober team" kljub razlikam, ki ju ločujejo, in kako? O tem smo se pogovarjali z dr. Saro Jerebic, ki je specialistka zakonske in družinske terapije.
"Romske otroke bi se moralo obravnavati kot otroke, brez predsodkov in etiketiranja"
Precej se je v zadnjih desetletjih spremenilo za romske otroke. Precej na bolje, a žal – roko na srce – še vedno premalo. Stvari se premikajo, vendar počasi, prepočasi ... V letu 2021 je večina romskih otrok na slabšem. Živijo v revščini, v slabih razmerah, pogosto doma nimajo elektrike in pitne vode. V šolo vstopajo s slabim znanjem slovenščine, imajo slabši učni uspeh, po zaključenem šolanju težko vstopijo na trg dela. Pogosto so zaznamovani, stigmatizirani, diskriminirani. A stvari se spreminjajo, da se bodo premaknile v zadostni meri, pa se moramo zelo potruditi vsi.
Širitev presejanja v Sloveniji: rešili bodo še več otrok
Čudovita novica: zaradi širitve presejanja novorojenčkov v Sloveniji bo imelo še več otrok, kljub prirojenim redkim boleznim, možnost praktično normalnega življenja ali pa bo potek njihove bolezni bistveno omiljen. "To je neprecenljivo," se zavedata Gregor in Nina Bezenšek, starša preminulega Viljema Julijana in ustanovitelja Društva Viljem Julijan.
Kako staršem odpustiti za napake, da bomo sami boljši starši?
Ena najtežjih stvari v življenju je staršem odpustiti za napake, ki so jih storili v našem otroštvu. Od njih veliko pričakujemo. Upamo, da bo enkrat drugače, da nas bodo končno sprejeli take, kot smo, da nas bodo pohvalili, da bodo ponosni na nas. Da se bodo opravičili, priznali in prosili odpuščenja. A v resničnem življenju ni vedno tako. Niso vsi zmožni brezpogojno ljubiti lastnih otrok, in če so to naši starši, se lahko stare rane vedno znova odpirajo ter močno bolijo še mnoga, mnoga leta. A ni treba, da je tako. Kako odpustiti tudi brez opravičila in kako iti dalje, da bomo lahko sami boljši starši, svetuje psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch.
Beži na milijone otrok. Iščejo boljše življenje, priložnost. Tudi v Sloveniji
Tudi otroci stopajo po migrantski in begunski poti. Ranljivi, nič krivi in nikomur nič dolžni so bili zaradi nasilja, spopadov, vojn in revščine prisiljeni zapustiti svoje domove. Mnogi med njimi so prepuščeni samim sebi; ostali so brez staršev, brez tolažbe, varnega objema, topline, ljubezni. V Sloveniji jih nastanijo v azilnem domu.
To je do sedaj znano o covidu-19 v nosečnosti
V slovenskih porodnišnicah je rodilo že več sto nosečnic, ki so bile bodisi okužene z novim koronavirusom bodisi so prebolele koronavirusno bolezen. Covid-19 lahko v redkih primerih povzroči hude zaplete pri porodu in konec decembra 2020 je tudi v Sloveniji žal umrla nosečnica, otročka pa so rešili s carskim rezom. Čeprav gre za novo bolezen, o kateri še zbirajo podatke, pa je doslej znano, da večina nosečnic preboleva okužbo z blagimi znaki in brez večjih težav. Tudi dojenčki, ki so se rodili nosečnicam, pozitivnim na novi koronavirus, so načeloma dobro, težave imajo morda le zaradi prezgodnjega poroda.
Otroci in covid-19: kaj je doslej znano?
Otroci praviloma redkeje obolevajo v primerjavi z odraslimi, če pa že, je pri njih običajno blažji potek koronavirusne bolezni. Vseeno pa so pri sicer v osnovi zdravih otrocih že zabeležili zdravstvene posledice po preboleli okužbi.
Tako potekajo porodi v času epidemije v slovenskih porodnišnicah
V slovenskih porodnišnicah veljajo podobni postopki pri poteku poroda, pridobivanju dovoljenja za prisotnost spremljevalca in obravnavi po porodu. Doslej so že imeli nekaj porodov porodnic, ki so bile okužene z novim koronavirusom. Vse pa še posebej prosijo, naj ne zamolčijo morebitnih simptomov, tveganih stikov in potrjene okužbe.
Mamica Sonja: "Če bi nas opazovali površno, ne bi opazili, da je sin naglušen"
"Naglušnost ni tako strašna, kot se mnogim zdi. Midva svojega fantka ne želiva opredeljevati kot drugačnega. Tako ali tako je vsak otrok drugačen, poseben, edinstven. Najin ima neizmerno količino energije, je glasen in izjemno srčen in to je tisto, kar ga definira," so besede Sonje, mamice skoraj petletnega Lenarta, ki se je rodil z okvaro sluha.
Spregovorili starši otrok s posebnimi potrebami
Med epidemijo so se v še posebej hudi stiski znašli otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi šolanja na daljavo. Otroci potrebujejo stalno pomoč, težko jih je motivirati in starši morajo poskrbeti še za vse drugo. Med drugim morajo poskrbeti za šolanje njihovih sorojencev, hkrati delati na domu ali hoditi v službo, kuhati, pospravljati ... Se vsak dan vedno znova soočiti z novimi nepredvidljivimi izzivi in težavami.
Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo
Slovenski psihologi menijo, da lahko že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta, zato pristojne institucije pozivajo, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije upoštevajo tudi znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije na otroke in mladostnike.
Ali so izbruhi jeze in agresije pri malčku normalen pojav?
Se sprašujete, zakaj je vaš malček tako agresiven in jezen? Strokovnjaki pravijo, da je agresija med prvim in tretjim letom zelo pogosta in obenem tudi pomembna za otrokov razvoj. Na takšen način namreč otrok postaja samostojen, izraža frustracijo in se uči samokontrole. Če pa se agresivno vedenje ponavlja in stopnjuje, so lahko vzrok nakopičena negativna čustva otroka.
To povzroča večplastno škodo za zdrav razvoj otroka
Med nami so otroci, ki so bili prikrajšani za brezskrbno otroštvo, tople objeme in predvsem za občutek varnosti. To so otroci, od katerih se ne smemo obračati stran, ampak jim moramo v prvi vrsti pokazati, kaj je sploh ljubezen ... In to ni nasilje – v nobeni obliki.
Otrok gre vrtec, a še ne hodi. Kaj zdaj?
Da potolažimo mame, ki se po porodniškem dopustu vračajo v službo ... Nekateri otroci gredo pri 11 mesecih v jasli. Takrat nekateri še ne hodijo, ampak kobacajo, se plazijo. Mame je strah, kako bodo funkcionirali v skupini, v kateri so že otroci, ki hodijo. Kaj bodo sploh lahko počeli? Kako bodo šli ven? Ali jim bodo pri vsem pomagale vzgojiteljice: pri hranjenju, oblačenju, umivanju ...?
Ali je prav, da mladostniki med počitnicami lenarijo?
''Pozdravljeni, ker so počitnice, naš 14-letnik ne počne kaj veliko. Večino časa je v sobi, gleda televizijo. Kako naj ga prepričamo, da počne kaj koristnega? Prijatelji delajo enako. Tako da ga oče in jaz popoldne zvlečeva ven in športamo. To mu je všeč, ampak vseeno ga poleti popade 'lenoritis'. Da bi kaj sam od sebe postoril doma, ne stori, le če mu rečem. Imate idejo, kako naj mu bolj aktivno spremenimo počitnice? Hvala,'' je zapisno v pismu, ki smo ga prejeli v uredništvo Bibaleze.si. Strokovno mnenje na to tematiko nam je podala Romana Čolič, zakonska in družinska terapevtka.
Posnetek inštruktorice, ki vrže dojenčka v bazen, je sprožil veliko polemik
Posnetek inštruktorice plavanja, ki vrže dojenčka v bazen, je sprožil veliko polemik. Mamici so očitali, da spravlja svojega osemmesečnega sinčka v veliko nevarnost, grozili so ji celo s smrtjo. Kaj meni o posnetku, smo povprašali akreditirano inštruktorico razvoja za dojenčke, reševalko iz vode in vaditeljico otroškega plavanja ter terapevtko v vodnem okolju, Deniso Lavrenčič. Razložila je tudi, kako sama privaja na vodo naše najmlajše že od rojstva dalje.
Za vse žrtve nasilja: Tudi vaši otroci vas potrebujejo
Žrtev nasilja … Že samo poimenovanje zveni, kot da ste mrtvi, ampak niste, umrl je le en del v vas, tisti del, ki je verjel, da se vam to ne more zgoditi, da se to dogaja samo v filmih ali nekje daleč daleč stran. Zakaj bi vam nekdo, s katerim ste si ustvarili družino, gradili skupno prihodnost in še in še, naredil nekaj tako nedoumljivega? Prvič, drugič, tretjič … Udarci zagotovo bolijo, ampak to ni vaša edina bolečina, saj so pogosto priča družinskemu nasilju tudi tisti, ki jih imate neizmerno radi – vaši otroci.
Kako naj v poletni vročini ravnajo nosečnice?
Poletna vročina ne prija skoraj nikomur, zlasti težko jo prenašajo mamice v veselem pričakovanju. Preverite, kako, si lahko pomagajo v vročih dneh in na kaj naj bodo pozorne.
