mija
"Rada bi toplo mleko, ampak nočem, da mi ga pogreješ"
Mija je že precej časa v fazi drame in trme. Drama je zvečer, ker je oči na vrsti, da z njo zaspi, "ker mami govori boljše zgodbice". Drama je, ko je zvečer mami na vrsti, da z njo zaspi, "ker oči govori boljše zgodbice". In tako vsak večer ravno obratno.
"Mami, si ti po poklicu dežurna težakinja?"
Najhuje je, ko imam v službi naporen dan, nabit s premnogimi obveznostmi. Takrat sem živčna in so posledično živčni tudi otroci. In najbolj so seveda glasni, razgrajaški in se po možnosti še stepejo med seboj, ko jim rečem: "Zdaj imam pomemben službeni telefonski klic in morate biti res tiho."
"Ne bom pospravil! To ni moje!"
BLOG: Ne vem, ali je bila čez vikend polna luna ali kaj. Nekaj je moralo biti v zraku, ker se nikakor nismo mogli umiriti in sporom kar ni in ni hotelo biti konca. Začelo se je že v soboto zjutraj, ko je bilo treba pospraviti otroško sobo. Tako kot po navadi vsak začetek vikenda.
Vam je znano? Ko se med 500.000 igračami ruvajo za eno!
BLOG: Skoraj ne mine dan, ko globoko diham ob pogledu na razdejano stanovanje. "Vdih, izdih, vdih, izdih, vdih, izdih ..." Kocke na tleh v dnevni sobi, prepolna pisalna miza v otroški sobi, dinozavri na kuhinjskem pultu, pribor za zdravnike po kavču, vrtavke pod vzglavnikom ...
"To! Pa so šli v šolo in vrtec!"
BLOG: Uf, po pol leta sem bila zjutraj končno spet doma čisto sama s seboj. Fanta sta šla v šolo, Mija spet v vrtec. Čeprav sem si zjutraj znova opekla jezik s prevročo kavo, upam na čim več podobnih juter v popolni tišini.
"Vam pa ni dolgčas, kajne?" - "Ne, nikoli. Niti na dopustu!"
Slovenci radi kakšno rečemo med seboj. Ravno danes dopoldne mi je mamica dveh punčk na plaži dejala: "Vam pa ni dolgčas, kajne?" Odgovorila sem ji v smehu: "Ne, res ne." Nagovorila me je ravno, ko je šel on v trgovino, fanta sta prišla iz morja in ju je strašno zeblo, Mijo pa je tako močno pritisnilo kakat, da ni mogla več zdržati niti sekunde. Vse naenkrat in sredi plaže.
'Bom pa urejena, brez dlačic in v novih bikinkah namakala stopala v domačem bazenčku.'
Res sem optimistka – prejšnji teden sem vsem v družini, tudi sebi!, kupila nove kopalke. Danes grem na pedikuro in manikiro, prihodnji teden si nameravam odstraniti odvečne dlačice po telesu.
Ko že misliš, da te pri treh otrocih nič več ne more presenetiti ...
BLOG: Pride dan, ko bi sredi joka, kričanja, izsiljevanja, nerganja najraje odšla čez vrata. V naravo, za kakšne tri ure, za tri dni ali včasih za nedoločen čas. Pride tudi dan, ko bi to naredila večkrat na dan.
V soboto se spet dobimo z mamami! Komaj čakam!
Končno se spet vidimo! Kaj malega bomo prigriznile in kaj dobrega popile. V resnici pa bomo veliko jedle in malo pile, nekatere bodo tudi kadile, čeprav sicer niso kadilke. Skupaj bomo do poznih večernih ur. Ne morem napisati do jutranjih ur, saj že dolgo let (več) ne zdržimo do jutra.
"Čudno. Ne predstavljam si, da se otroci ne bodo objemali"
"Najboljše v šoli je odmor," je na poti domov z zdravstvenega doma na glas razmišljal Matic. "Takrat se lahko igraš, pogovarjaš, družiš," je dodal. A vprašanje, kako se bodo v prihodnje lahko družili, igrali, se pogovarjali. Danes berem neživljenjska navodila, da otroci ne bodo smeli na igrala, da si ne bodo smeli izmenjavati igrač, da bodo morali držati razdaljo. Čudno bo.
"Moja banana je večja kot tvoja!"
Zadnjič je Matic izzval Mijo z besedami: "Moja banana je večja kot tvoja!" Njegove besede so bile dovolj, da se je vrgla po tleh in neutolažljivo jokala kakšnih 15 minut. Čeprav sta bili banani seveda vsaj približno enako veliki. Ja, tudi s takimi "forami" se moram ukvarjati.
Res me "razveseli", ko se usedem na nekaj mokrega
Po novem imajo otroci vsak dan vsaj eno nalogo - sesanje, brisanje prahu, pospravljanje sobe, čiščenje kopalnice ... Zadnje se mi zdi sploh pomembno. Predvsem, da lahko fanta končno vidita, zakaj mi gre tako zelo na živce, ko pozabita dvigniti pokrov in ko uspeta zadeti vse drugo, samo straniščne školjke ne. In tudi, ko spregledata, da imamo ob straniščni školjki pisoar.
'Mi smo doma. Zaradi vas, ki ne morete biti doma'
Solze mi napolnijo oči ob pogledu na fotografije na spletu, na kateri mlad očka zdravnik preko stekla hrepeni po svojih dojenčicah. Jokam z mamico medicinsko sestro, ki ji ob prihodu domov skuša v naročje steči triletna punčka, a se ji umakne in plane v jok. Srce me skeli, ko mamica zdravnica prosi za avtodom, v katerem bi živela ob bolnišnici, kjer bo skrbela za obolele s koronavirusom. Da se ne bi vračala domov ... Da bi zaščitila svoje najdražje pred morebitno okužbo. Zaradi njih bi morali ostati doma.
'Zažrl se je v vse pore našega življenja ... Zdržimo. Naj se dobro izteče.'
Koronavirus. Čeprav sem še pred dvema tednoma upala, da ne bom pisala o njem, je danes neizogibno.
Mleko je curljalo in kapljalo. A na začetku je bilo težko.
Dojenje je zabavno. Mleko curlja že med nosečnostjo in ob navalu škropi na vse strani. Meni je predvsem po tuširanju po ogledalu v kopalnici in ob misli na mojega dojenčka. Če sem bila zunaj in brez blazinic za dojenje, so zaradi okroglih madežev na majici ravno na mestu bradavičk vsi vedeli, da imam naval. No, upam, da so vedeli ...
'Po 7 letih nosečnosti, rojevanja, dojenja ... Končno vikend za naju!'
Romantična večerja ob 22. uri. S petimi hodi. Meso sem rezala samo sebi, nihče se ni zmrdoval, da se košček zelene solate dotika dunajskega zrezka, in nikogar ni "kakat!", ko so pred mene postavili krožnik s hrano.
'Mami, žejen sem!' - 'Ja, in? Pojdi si po kozarec vode'
BLOG: Matic se je kočno pozdravil. Vročina je izzvenela, splošna pretirana utrujenost pa še kar vztraja. Čeprav že dva dni znova popolnoma zdrav hodi v vrtec, se zjutraj še ne zmore sam obleči, s hudo muko pa si tudi sam nalije kozarec vode iz pipe. Še vedno. Res mu je težko.
Vzgoja staršev ga je naredila takšnega, kot je danes
Le še osem deklet se v vili na obrobju Zagreba v šovu Sanjski moški Hrvaške bori za vročega Mija Matića, pred dnevi pa so spoznale tudi njegovega očeta Predraga. Mi smo pri Miju preverili, kakšne spomine ima na otroštvo.
'Z dojenčkom ne bi nikoli reševala razmerja'
BLOG: Velikokrat sem komaj čakala, da je prišel domov. Neurejena, nepočesana, s podočnjaki do tal in največkrat v pižami sem ga pričakala že na vhodnih vratih in mu ob vstopu takoj "porinila" Matevža v naročje, rekoč, da potrebujem nekaj časa zase ...
Angina! Potem pa še obvestilo iz vrtca: gripa
Mešalo se mi je. Na škatlice sem zapisala njihova imena in ure za odmerek antibiotika, pa sem se vseeno spraševala, ali sem dala pravo zdravilo pravemu otroku ob pravem času.
Bo morala soglasje res podpisati še stara mama?
Kot mamica treh sem morala ob vstopu v novo šolsko in vrtčevsko leto izpolniti in podpisati nešteto soglasij. Vse po trikrat! In nato je moral vse podpisati še očka.
"Ne bom se obremenjevala, ker imam 15 kilogramov preveč"
MaMaMija: "V bikiniju bom sprejela vse obročke ob trebuhu ter pomarančasto kožo na zadnjici in stegnih. Z veseljem, saj bom zaradi dodatne maščobe lažje plavala. Pa še pozimi me ne bo zeblo."
'Vem, da ne bi smela preklinjati. Ampak ...'
Medtem ko z Mije otepam bleščice, grozim fantoma, naj se nehata grebsti za isti čopič, če ne ... Takrat Matevžu uspe iztrgati čopič iz Matičeve roke, pri čemer podre kozarec z umazano vodo od vodenih barvic.
On je srednji otrok in naš 'pavliha'
Na teraso je pritekel sosed. "Odprite, odprite!" je vzklikal. "Voda vam teče! Poplava je!" In res - terasa je bila poplavljena in v blatu, iz na vso moč odprte pipe je drla voda! Seveda je sledilo zasliševanje, kdo je odprl pipo, in vsi otroci so nenadoma "oglušeli".
'Nisem popolna mama, sploh ne.'
Nisem popolna mama, sploh ne. Še posebej ne po neprespani noči, ki si pri nas sledijo kot po tekočem traku. Zadnjič sem brala članek, da starši ne spijo šest let po rojstvu otroka. No, jaz ne spim že šest let, 10 mesecev, tri dni, štiri ure in 22 minut. Od rojstva prvega sina dalje.
Rodila sem in pet nas je bilo
"Spomnim se, kako sva se smejala, ko sem mu rekla: Ta bo najin zadnji. Noseča bi še bila, ni mi problem skrbeti za novorojenčka. Samo rodila pa ne bi več!”
Petletnico bo zdaj poznala vsa Slovenija!
5-letna Neja iz Ajdovščine si pravljice izmišlja s svojo nono. Skupaj sta se spomnili tudi te, ki sta jo naslovili Čudežne nogavičke ter jo prijavili na naš natečaj za najboljšo pravljico. Kako vesela je bila Neja, ko je izvedela, da je zmagala, in bodo to, kar je nastalo v njeni domišljiji, lahko slišali otroci iz vse Slovenije! Spremljali smo, kako je njena pravljica postala Lahkonočnica.
Huda preizkušnja za Denisovo družino, za rakom zbolelo kar pet članov, nazadnje 4-letna Mija
V Sloveniji eden od petih ljudi zboli za rakom, statistika družine Denisa Mauka pa je nepojemljivo kruta. Za to kruto boleznijo je zbolel najprej on, nato njegova partnerka, njena sestra in mama, najhujši udarec pa jih je še čakal - štiriletni Miji so namreč odkrili benigni možganski tumor. Upanje jim daje nemški zdravnik, a stroški bodo na plečih družine.
Nekoč je bila krema, ki se je dotaknila naših src ...
Čarobne trenutke večerne nege je NIVEA to jesen pospremila s prav posebno pravljično izdajo svoje originalne kreme.
Mamica Maja ustvarja 'kulske' stvari
Maja Štefančič Hribar, Kostevka, je konec lanskega leta postala mamica. In na prihod novorojenčka se je dobro pripravila, svoji princeski je sešila, ustvarila, nakvačkala prekrasne stvari. V njej se skriva tisoč in en talent, ki ga zna preliti v izdelek. Preberite si njeno čudovito zgodbo, polno ustvarjalnih trenutkov.
