šola v sloveniji
Vsi imamo posluh, nekateri bolj, drugi manj razvitega
Vsi ljudje imajo posluh, nekateri bolj, drugi manj razvitega. Morda je vaše malčke melodija že začarala in že prav spretno ponavlja zvoke, melodije. Je vpis v glasbeno šolo dobra izbira?
Problematika povišanih koncentracij radona v vrtcih in šolah
Radon (Rn) je žlahtni plin naravnega izvora, brez barve, vonja in okusa. Nastane iz radija z radioaktivnim razpadom v zemeljski skorji in materialih, ki vsebujejo radon. Od mesta nastanka v zemeljski skorji potuje proti površini, kjer se sprošča v ozračje oziroma se kopiči v zraku zaprtih prostorov, kot so kraške jame, rudniki ter kleti in pritličja v zgradbah. Število radonovih jeder, ki razpadejo v eni enoti časa, imenujemo aktivnost in jo označujemo z Bq (becquerel).
Vse, česar niste vedeli o avtizmu
Avtizem kot razvojna nevrološka motnja se kaže že v zgodnjem otroštvu, pravega vzroka zanj še ne poznamo. Kakšne obravnave in terapije so deležni slovenski otroci z avtizmom, smo se pogovarjali z dr. Alenko Vojska Kušar.
Raba računalnikov v šolah – boljši učni rezultati
Slovenski 15-letniki pri pouku uporabljajo splet v povprečju 28 minut na dan, kaže poročilo OECD o uporabi računalniške tehnologije med mladimi v procesu izobraževanja. Kot navaja, pa večja raba računalnikov pri pouku ne vodi nujno k boljšim učnim izidom. Pravi prispevek IKT k učenju je treba še v celoti izkoristiti in uresničiti.
Je zgodnje učenje tujih jezikov prednost?
Nekateri starši otroke zelo zgodaj vpišejo na tečaj tujega jezika. Jim s tem samo koristijo ali pa je to nepotrebno obremenjevanje?
Na katerih šolah je največ dijakov?
Med več kot 150 srednjimi šolami v Sloveniji so po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport največje tri zdravstvene šole, in sicer v Celju, Novem mestu in Ljubljani, ki jih je v minulem šolskem letu obiskovalo po več kot tisoč dijakov. Med slovenskimi gimnazijami je z 958 dijaki največja v Kranju.
Neopravičeno izostajanje od pouka
Inšpektorat RS za šolstvo in šport je v zadnjih sedmih letih obravnaval 554 predlogov za uvedbo prekrška zaradi neobiskovanje pouka, kar predstavlja 68 odstotkov vseh obravnavanih prekrškovnih postopkov (819). STA objavlja pregled kršitev po posameznih letih.
Koliko učencev obiskuje posamezno osnovno šolo?
V Sloveniji deluje 450 osnovnih šol, največje tri med njimi skupaj s svojimi podružnicami štejejo po več kot tisoč učencev. Največja brez podružnic je ljubljanska osnovna šola Vič, ki jo je v šolskem letu 2014/15 obiskovalo 872 učencev. Poleg podružnic, ki štejejo tudi manj kot deset učencev, pa je s 25 učenci najmanjša osnovna šola v Obrovu.
Koliko obveznega pouka je v drugih evropskih državah?
Obvezno šolanje, ki ga pri nas predstavlja devetletka, je le v redkih evropskih državah krajše, v nekaterih pa traja 12 let. Tudi obseg obveznega pouka v tem času se med državami zelo razlikuje in sega od povprečno okoli 550 do 1000 ur v šolskem letu. Slovenski otroci imajo v osnovni šoli okoli 6300 ur obveznega pouka, povprečno okoli 700 na leto.
Koliko stane starše polna šolska torba?
Pred začetkom novega šolskega leta starši hitijo z nakupom vseh potrebnih stvari, ki jih bo v šoli potreboval otrok. Koliko bodo odšteli zanje, je odvisno predvsem od kakovosti izdelkov in delovnih zvezkov, ki jih zahteva posamezne šola. Po izkušnjah DZS morajo starši za prvošolca odšteti od 100 do 150 evrov, lahko pa tudi več.
Obetajo se spremembe pri pouku slovenščine?!
Slovenske avtorice so v šolskem literarnem sistemu zelo slabo zastopane. Kot je po besedah članice Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) Milene Mileve Blažič pokazala analiza, je njihova prisotnost v učnih načrtih po celotni vertikali le 15-odstotna. V učnih načrtih za slovenščino pogreša tudi več svetovne književnosti.
Kako ravnati v primeru nesreče?
V okviru akcije Otroci se učijo pomagati se je v minulih letih že več kot 1300 slovenskih otrok naučilo, kako ravnati v primeru nesreče. Letos se začenja druga faza projekta, v kateri bodo gorski in drugi reševalci ter študenti fakultete za zdravstvo obiskali še 2000 otrok. Kot poudarjajo, otrok, ki je priča nesreči, lahko in zmore pomagati.
Pomembna informacija za vse šolarje
Konec šolskega leta se zelo hitro bliža, šolarji so odpisali že vsa preverjanja znanja, v redovalnici se počasi zaključujejo ocene. Kmalu bodo šolske torbe končale v kotu sobe, otroci bodo začeli brezskrbno uživati v počitnicah. Še preden se odpravite na morje, pa poskrbite, da bodo vse šolske potrebščine za naslednje šolsko leto pripravljene. Ne stojte v dolgih vrstah v knjigarnah, bodite v koraku z moderno tehnologijo in jih naročite z nekaj kliki kar preko svetovnega spleta. Navajamo nekaj primerov, zakaj je pri nakupu treba biti pozoren tudi na kakovost in ne samo na ceno.
Kako dobro obvladajo naši učenci računalnik?
V mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti ICCS 2013 so se slovenski učenci uvrstili nekoliko nad povprečje. Tudi v Sloveniji so deklice dosegle boljši povprečen rezultat kot dečki, praviloma nižje rezultate pa imajo učenci z imigrantskim ozadjem. Razlike se pojavljajo tudi glede na to, ali imajo učenci doma računalnik ali ne.
Tradicionalni slovenski zajtrk je ...
Glavni dogodek tretjega dneva slovenske hrane je tudi letos tradicionalni slovenski zajtrk, ki opozarja predvsem na pomen zdravih prehranjevalnih navad. Zajtrk bo sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka. Prebivalec Slovenije glede na povprečje prebivalca EU sicer poje več jabolk in medu ter manj mlečnih in žitnih izdelkov.
Koliko znaša štipendija?
Konec lanskega leta je v Sloveniji štipendijo prejemalo 39.813 štipendistov ali 5,2 odstotka manj kot konec leta 2012. Med prejemniki štipendij je bilo 14.681 dijakov in 25.050 študentov, status 82 prejemnikov pa ni poznan. Konec leta 2013 je tako v Sloveniji prejemal državno, Zoisovo ali kadrovsko štipendijo vsak peti dijak in vsak četrti študent.
Slovenija: Ne spreglejte najbolj aktualne informacije!
Skorajda ga ni jutra, ko ne bi poslušali o gneči in zastojih v cestnem prometu, o jutranjih prometnih konicah in drugih nevšečnostih, ki nam parajo živce na poti v službo, šolo, po opravkih. A zakaj se pravzaprav drenjamo v kupih pločevine in bijemo bitko s časom, če pa nam je na voljo varnejše, okolju prijazno in cenovno ugodno potovanje z vlakom?
Slovenija: Nujno obvestilo za starše, ki imajo šolarje!
Z novim šolskim letom bodo šole v skladu z novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev za subvencionirano malico in kosilo za otroke upoštevale uvrstitev staršev v dohodkovni razred. Za to pa starši potrebujejo veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Vlogo zanju naj vložijo še v avgustu, svetujejo na ministrstvu.
Slovenski minister z lepo gesto za otroke
Na brezplačno šolo v naravi v Slovenijo bo lahko v šolskem letu 2014/15 prišlo 1500 osnovnošolskih otrok z območij Srbije, BiH in Hrvaške, ki so jih nedavne poplave najbolj prizadele. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je pobudo danes predstavil veleposlaniku BiH, veleposlaniku Srbije in namestnici hrvaške veleposlanice, ki so jo pozdravili.
Slovenija:Spremembe glede dela preko napotnice
Sistem socialne zaščite lahko pomembno zmanjša obseg otroškega dela, opozarja Mednarodna organizacija dela (ILO) ob 12. juniju, svetovnem dnevu boja proti otroškemu delu. Gremo v pravo smer, toda napredek je prepočasen, ocenjujejo. V svetu je še vedno 168 milijonov otrok, ki delajo.
Statistični podatki o slovenskih osnovnih šolah
Na začetku šolskega leta 2013/14 je bilo v osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji vpisanih 166.500 otrok, kar je za nekaj več kot odstotek več kot v preteklem šolskem letu. Tudi generacija prvošolcev je bila številčnejša: bilo jih je 21.000 ali za pet odstotkov več kot v preteklem šolskem letu, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada RS.
Slovenija: Obetavne spremembe za otroke
Otrokom bodo pri varuhu kmalu namenili posebej zanje urejene prostore, je danes napovedala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Odprtje prenovljenih prostorov, kjer bo tudi varna točka za otroke, bo po njenih besedah predvidoma čez mesec dni.
Slovenija: Kar 25.500 učencev je že vključenih
V Sloveniji je bilo ob začetku šolskega leta 2013/14 v osnovno glasbeno in plesno izobraževanje vključenih približno 25.500 učencev, kar je približno enako kot v prejšnjem šolskem letu. Vsak četrti se uči igrati klavir, vsak deseti violino ali kitaro, so podatki republiškega statističnega urada (Surs).
Velika sprememba za slovenske šole?!
Ministrstvo za zdravje se strinja z argumenti, s katerimi strokovni delavci v zdravstvu utemeljuje potrebo po uvedbi šolske medicinske sestre v vzgojno-varstvene in izobraževalne institucije v Sloveniji, a javnofinančno stanje države takšnih ukrepov ne dopušča, so zapisali na MZ. Podobno so se odzvali tudi v združenju ravnateljic in ravnateljev.
Katere 0Š in SŠ v Sloveniji so najboljše?
Med najuspešnejšimi 100 OŠ pri nacionalnem preizkusu znanja v zadnjih treh letih je glede na za enkrat še nepopoln seznam, ki ga je objavila Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor, na prvem mestu OŠ Majde Vrhovnik. Po objavljenem seznamu najuspešnejših srednjih šol pri maturi v zadnjih treh letih pa je na prvem mestu Gimnazija Bežigrad.
Šolske uniforme tudi pri nas?!
Slab mesec pred začetkom šolskega leta je pobuda iz poslanskih vrst spodbudila razpravo o prednostih in slabostih uvedbe šolskih uniform pri nas. Po mnenju pedagoških strokovnjakov šolske uniforme ne rešujejo problema neenakosti. Uniforme v nasprotju z anglosaškim svetom pri nas niso značilne, so pa naše babice in dedki ponekod nosili šolske halje.
Začelo se je nacionalno preverjanje znanja
Šestošolci in devetošolci danes začenjajo z nacionalnim preverjanjem znanja, uvod v katero bo preizkus iz matematike. Za devetošolce je preverjanje obvezno, letošnja novost pa je elektronsko vrednotenje preizkusov.
Kaj je Downov sindrom?
Sekcija za Downov sindrom združuje starše, ki imajo otroke z Downovim sindromom, ljudi s tem sindromom, prostovoljce in strokovnjake iz vse Slovenije. Skupaj želijo vsem, ki imajo Downov sindrom, omogočiti kakovostno zdravstveno in socialno oskrbo.
Globa za necepljenje od 200 do 500 evrov
Za predšolske otroke je cepljenje obvezno proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu in rdečkam. V osnovni šoli je obvezno cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, klopnemu meningoencefalitisu in steklini. V skladu z zakonom o nalezljivih boleznih se z globo kaznuje posameznik, če se izmika ali onemogoča obvezno cepljenje svojega otroka, to pa znaša med 200 in 500 evri.
Francoščina v slovenskih šolah
Ministrstvo za izobraževanje se je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in Francoskim inštitutom v Sloveniji odločilo za skupno promocijsko akcijo pod geslom "Znanje je zakon. Govori tuje jezike!", pri kateri so v središče pozornosti postavili francoščino. Ugotavljajo namreč, da se za učenje francoščine v šolah odloči zelo malo otrok.
