šola v sloveniji
Veganska prehrana v šoli – da ali ne?
Na seji strateškega sveta za prehrano so te dni razpravljali o recenziji novih smernic za prehrano v vrtcih in šolah ter med drugim predlagali dva jedilnika, od katerih naj bi eden temeljil na osnovi rastlinskih živil. Na zamisel o veganski prehrani v šolah in vrtcih so se ostro odzvali slovenski pediatri.
Vse več staršev zahteva odlog šolanja. Pa je res dobro za otroke?
Z leti narašča število otrok, ki v prvi razred osnovne šole vstopijo leto pozneje kot njihovi vrstniki. Preverite, katere razloge ob prošnjah za odložen vpis navajajo starši in kakšen je nasvet Marka Juhanta.
Naučimo otroke varnega igranja spletnih iger
Poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo alkohol, tobak, zdravila in prepovedane droge, poznamo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, kot so zasvojenost z igrami na srečo, hrano, odnosi, delom, spletnimi igrami in sodobnimi tehnologijami. O slednjih dveh vrstah zasvojenosti med otroki in mladimi bomo osveščali tudi na portalu Bibaleze.si v sklopu projekta Naučimo otroke varnega igranja spletnih iger.
V Sloveniji letno posvojijo med 30 in 50 otrok
Veliko je lepih zgodb o posvojitvah, ki ganejo do solz in ki ne pustijo ravnodušnega nikogar, niti najbolj trdosrčnega. Tudi ta si bo po ogledu spodnjih posnetkov brisal solze, čeprav morda na skrivaj in rekoč: "Ti jokaš, jaz ne. Meni je nekaj padlo v oko." Ganljive zgodbe so tudi v Sloveniji, kjer letno posvojijo med 30 in 50 otrok.
"Notranja smrt mladih". Si tega resnično želimo?
V novogoriški ambulanti trenutno zdravijo 81 mladostnikov, ki so po besedah Mihe Kramlija popolnoma uničeni in nezmožni delovati v resničnem svetu. Na novih tehnologijah preživijo več kot 3000 ur letno, kar je več kot osem ur dnevno. Več so za ekrani kot v stiku z ljudmi. Glede na sporočila, telefonske klice in drugo pa predvideva, da je v Sloveniji več kot 2000 mladostnikov na meji funkcioniranja zaradi zasvojenosti z novimi tehnologijami.
Težave, s katerimi se soočajo učenci z disleksijo
Od 6 do 10 odstotkov učencev ima disleksijo. Težje se učijo črke, s težavo tekoče berejo, imajo težave s pomnjenjem, počasneje rešujejo naloge ... Učbenikov zanje na državni ravni ni, za olajšanje šolanja se trudijo učitelji in starši. Kako jim lahko olajšamo izzive ob učenju branja, je pojasnila dr. Tanja Černe, prof. defektologije, zaposlena v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Tako pestro je bilo lani v slovenskih porodnišnicah
Lansko leto je bilo posebno tudi v slovenskih porodnišnicah. Rodilo se je več otrok kot leto poprej, nosečnice in porodnice pa so se soočale z dodatnimi vprašanji. Med drugim so jih skrbeli morebitni vplivi na razvoj ploda ob okužbi, omejitveni pogoji, nošenje zaščitnih mask, možnost spremljevalca pri porodu. V porodnišnicah so se tako kot vselej trudili in poskrbeli za udobje mamic in novorojenčkov, tako s skrbjo, nego in pomočjo kot tudi s številnimi prenovami in posodobitvami opreme.
Izbira ljubljenčka naj bo prilagojena načinu življenja družine
Smo v času, ko otroci v družbi staršev dedku Mrazu in Božičku odpošiljajo najrazličnejše želje. Med njimi se znajde tudi želja po hišnem ljubljenčku, bodisi malem kosmatinčku, čudaškem kuščarju ali govoreči papigi. Starši se tako znajdejo v precepu, ali otroku žival omogočiti ali ga razočarati z neuslišano željo. Katero žival izbrati, predvsem pa o odgovornosti do nje, smo se pogovarjali z Elen Pejič, dr. vet. med.
Šola, v kateri se učenec nauči plesti nogavice, igrati klavir in računati na pamet
Tudi v Sloveniji je šola, v kateri učitelj pred vstopom v razred pozdravi vsakega učenca s stikom roke in si z njim izmenja pogled. Uro pričnejo s pozdravom in recitacijo reka ali pesmi. Sledijo novice – učitelj in učenci si zaupajo, kaj so novega doživeli. Otroci si sami ustvarijo učbenike oziroma so učbeniki njihovi zvezki, številčnih ocen do sedmega razreda ni. Vseeno pa po besedah učitelja Jake Štoka "učenci pridobijo vse potrebno znanje in veščine, ki jih potrebujejo. Dodal bi, da usvojijo še mnogo več, saj je pri nas v ospredju celotna osebnost, vse človekove potrebe, humanizem v širšem smislu. Trudimo se oblikovati samozavestne, optimistične osebe, ki jih ni strah stopiti v svet. Osebe, ki znajo sodelovati in ki zmorejo razmišljati zunaj okvirov. Naš predmetnik je zelo pester, omogoča, da otroci razvijajo kreativnost in jih ni strah morebitnega neuspeha."
Šolski koledar – uskladite počitnice z dopustom
Večinoma je šolski koledar za leto 2021/22 že prilagojen, pametno pa bi si bilo zagotovo vzeti dopust v službi in šoli denimo v ponedeljek, 7. februarja 2022, odlična dneva za dopust pa sta tudi 25. in 26. april 2022. Preverite, zakaj!
Vse več otrok v šolo vstopa pri sedmih letih
Otroci v Sloveniji v osnovno šolo načeloma vstopajo pri šestih letih. Po podatkih raziskave Statističnega urada Republike Slovenije pa je z vsakim letom vse več otrok, ki prag osnovne šole prestopijo pri sedmih letih. Kaj so še pokazali rezultati študije? Preverite v spodnjih vrsticah.
Sandra Arsić: 'Cenim ljudi, ki cenijo prave vrednote'
Slovenski top model in mama dveh malčkov (in enega na poti), Sandra (Marinović) Arsić, je z nami spregovorila o karieri, družini in življenjskih ciljih. Kje vse je že bila, kako je živeti z družino v tujini in na kakšen način ji kljub dvema porodoma z majhno razliko uspeva ohranjati top formo in fit telo, pa si lahko preberete v spodnjih vrsticah.
Saša Matko - na svet je privekala kot nedonošenka, danes je babica
"Poklic babice ni samo rojstvo otroka, je spremljanje od rojstva do smrti, so čudovite zgodbe, a hkrati tudi žalostne, včasih tudi zelo težke situacije," opisuje predsednica Sekcije medicinskih sester in babic, Saša Matko. "Vsakokrat se me dotakne lepa porodna izkušnja, zadovoljna starša, pa tudi zahvala tistih, ki so imeli težko porodno izkušnjo, pa jim je moja strokovna pomoč pomagala prebroditi vsaj malo težke trenutke. Tukaj sem še posebej ranljiva, kar mi ni težko pokazati, kljub vsemu sem samo človek in tudi sama mama," dodaja.
"Romske otroke bi se moralo obravnavati kot otroke, brez predsodkov in etiketiranja"
Precej se je v zadnjih desetletjih spremenilo za romske otroke. Precej na bolje, a žal – roko na srce – še vedno premalo. Stvari se premikajo, vendar počasi, prepočasi ... V letu 2021 je večina romskih otrok na slabšem. Živijo v revščini, v slabih razmerah, pogosto doma nimajo elektrike in pitne vode. V šolo vstopajo s slabim znanjem slovenščine, imajo slabši učni uspeh, po zaključenem šolanju težko vstopijo na trg dela. Pogosto so zaznamovani, stigmatizirani, diskriminirani. A stvari se spreminjajo, da se bodo premaknile v zadostni meri, pa se moramo zelo potruditi vsi.
Da, tudi v Sloveniji so otroci lačni
"Težko se je soočiti s tem, vendar tudi v Sloveniji živijo otroci, ki so lačni. Letos smo na letovanjih in taborih, ki jih brezplačno omogočamo otrokom iz družin v stiski iz vse Slovenije, zaznali več lakote kot v preteklih letih. Kot opozarjamo že od pomladi: revščina se širi in poglablja tudi zaradi posledic, ki jih je pustila pandemija. Bojimo se, kaj bo prinesla jesen, saj se na nas zagotovo še niso obrnile vse družine, ki so se zaradi izgube dela in prihodkov znašle v revščini," opozarja Anita Ogulin.
Še en krut obraz covid-19: prekinjeno in nedostopno šolanje
Zaradi izbruha novega koronavirusa se bo prenehalo izobraževati na milijone otrok. Še več bo lačnih, zlorabljenih, prisiljenih v otroško delo in v poroke, rekrutiranih v oborožene skupine. In tudi v Sloveniji so otroci, ki doma nimajo varnosti niti toplega objema.
Kakšna je bralna pismenost slovenskih otrok?
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji. Kakšna so bila dognanja in kako so se pristojne ustanove, zadolžene za dvig bralne pismenosti otrok odrezale, pa v spodnjih vrsticah.
Bi jim poslali razglednico svojega kraja?
Svet so že spoznali lansko leto, tokrat pa bi si želeli podrobneje spoznati svojo deželo, Slovenijo. Otroci s posebnimi potrebami iz Osnovne Šole Roje v Domžalah zbirajo razglednice, preko katerih se potem marsikaj naučijo o novih pokrajinah. Ste jim pripravljeni pisati?
"Vidva sta zobna miška! Vem! Vem!"
"Nimam zoba! Nimam zoba! Zob mi je izpadel! Zob sem pojedel!" se je čez celo naselje drl Matic s polnimi usti hitro topečega se sladoleda. Po dolgih mučnih tednih nenehnega tipanja, božanja, preverjanja in majanja mu je končno izpadel prvi mlečni zobek. Dva tedna pred njegovim prvim vstopom v šolo in – kar je najpomembneje – preden je prvi mlečni zobek izpadel njegovemu najboljšemu prijatelju. Čez nekaj ur pa je tudi že razvozlal eno najbolj varovanih skrivnosti otroškega sveta: da ni zobne miške in da sva zobna miška v resnici midva.
Ne pozabimo nanje. Tako mali borci živijo v času novega koronavirusa
Ukrepi ob novem koronavirusu so še posebej prizadeli družine z otroki s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki so se morali čez noč sprijazniti z omejitvami pri zdravstvenih storitvah, terapijah, obravnavah, do zdaj običajne dodatne pomoči. Pomislimo nanje, ko nam je kot staršem sicer zdravih otrok včasih težko.
Znaki, ki kažejo, da pije ali uživa droge
Kaj so tisti prvi znaki, ob katerih morate kot starši posumiti, da vaš otrok uživa prepovedane substance? Kako preprečiti, da zabrede še globlje, in na koga se obrniti po pomoč, smo povprašali Sandro Vitas, univ. dipl. psih.
Potrjen primer ošpic v osnovni šoli
V eni od osnovnih šol je bil potrjen primer obolelega otroka z ošpicami, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Šola je bila obveščena o preventivnih ukrepih in da obstaja nevarnost okužbe necepljenih otrok. Vsi, ki so bili z otrokom v stiku in jih je epidemiološka služba NIJZ lahko identificirala, so bili o tem obveščeni.
V tej slovenski občini dobite 500 evrov ob rojstvu otroka
V eni od slovenskih občin dobite 500 evrov enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka! Našli pa smo tudi občino, ki plačilo vrtca čisto pri vsakem otroku zniža še za 30 odstotkov.
Da, dogaja se v Sloveniji. In to doživljajo starši in otroci
Na kupu je deset otrok. Igrajo se na šolskem igrišču. Na videz brezskrbno. Ampak vsaj eden od njih zjutraj ni dobil zajtrka. Mamica ni imela denarja, da bi kupila hrano. Doma nimajo hrane. Čeprav mamica skriva stisko pred njim, jo vidi. Jo pozna, čuti, občuti. In sanja. O polnem hladilniku. Verjetno še bolj srčno o brezskrbni, nasmejani mamici. Navzven ni videti nič narobe. Žalosti, stiske in solz ne pokaže. Skriva jih. Da, dogaja se v Sloveniji. Vsak dan.
Kaj so Varne točke za otroke?
Ali otroci vedo, da obstajajo Varne točke, v katere se lahko zatečejo, če znajdejo v stiski, če rabijo pomoč odrasle osebe v kakršni koli situaciji? Sami pravijo, da so o tem dovolj informirani v šoli, na začetku šolskega leta, preko družbenih omrežjih ... Vedo, da jih bo tam jih pričakala usposobljena oseba, ki jim bo znala svetovati ter poiskati ustrezno pomoč.
Zato Mateja poučuje svoja otroka doma
Gita Mateja de Laat je po uspešno zaključenem študiju v Ljubljani odšla na Nizozemsko, kjer je spoznala moža. Vrnila sta se v Slovenijo in si ustvarila družino. Imata tri otroke, najstarejšo hčerko ter srednjega sina že od samega začetka šolata na domu. To jo je spodbudilo, da se je vpisala na doktorski študij, program edukacijske vede, v okviru katerega poglobljeno raziskuje pojav šolanja na domu.
Testirali so šolske copate in ugotovili ...
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je pri testiranju desetih parov šolskih copat ugotovila, da so ti večinoma kakovostni, z izjemo najdražjega para, v katerem so našli presežno količino šestvalentnega kroma. Testirali so copate v cenovnem razponu med 6,99 in 19,99 evra. Vsi, razen enega para, pa so izdelani v Sloveniji, so danes sporočili iz ZPS.
Pomagajmo jim do šolskih potrebščin
Slovenska karitas začenja dobrodelno akcijo Otroci nas potrebujejo, ki je namenjena zbiranju materialnih in finančnih sredstev za pomoč 11.000 socialno ogroženim otrokom s šolskimi potrebščinami. Istočasno župnijske karitas začenjajo zbiranje prošenj socialno ogroženih družin za pomoč s šolskimi potrebščinami.
Koliko je osnovnošolcev in srednješolcev?
V tem šolskem letu vrtce obiskuje 87.147 otrok, šolo pa 186.328 učencev in 73.110 dijakov. Med njimi jih 24.150 poleg šole obiskuje tudi glasbeno šolo. V osnovno šolo že nekaj let vstopajo številnejše generacije otrok kot pred leti, številnejše tudi od generacij, rojenih pred desetimi do 15 leti, ki zapuščajo šolo in odhajajo v srednje šole.
Izjava, ki jo morajo podpisati vsi starši in dijaki
Bliža se konec šolskega leta in na mnogih šolah organizirajo izlete in ekskurzije po Sloveniji in tudi čez mejo. Na potovanjih otroke spremljajo učitelji in vodje, ti pa morajo, če gredo v tujino, imeti pri sebi osebni dokument in zdravstveno izkaznico. Nekaj dni pred odhodom (ali celo na začetku šolskega leta) pa dobijo v podpis posebno izjavo, ki jo morajo podpisati tako dijaki sami kot tudi starši. O kakšni izjavi je govora, smo povprašali ravnatelja gimnazije Celje - Center, profesorja Gregorja Deleja.
