čustveni izzivi
Kdaj smo zares pripravljeni na otroka?
Vsak si prej ali slej začne postavljati vprašanja, ali sem pripravljen na otroka, kako bo to spremenilo moje življenje, kaj me čaka ... In dobro je vedeti, da je odgovor na zadnje vprašanje – marsikaj.
'Čarobna palčka ne obstaja, na to me je ena mama še posebej opozarjala'
Sonce je počasi začelo sijati tudi v moje preluknjano srce. Mnogokrat so bili žarki ljudje, ki so se pojavili v mojem življenju in mi pomagali prebroditi kakšno nevihto. Hkrati pa sem tudi sama začela sprejemati in ponotranjati nov način življenja, ki me je oziroma nas je čakal.
Ti simptomi kažejo, da je vaš otrok pod stresom
Spremembe in prelomnice v življenju so lahko vznemirljive in pozitivne, hkrati pa vodijo tudi do povečanega stresa, slabega zdravja in občutkov tesnobe. Stres je pravzaprav fizični, duševni in čustveni odziv na zahtevne dogodke. Gre za normalen del življenja vseh, tudi otrok, a včasih starši ne znajo prepoznati, da je njihov otrok pod stresom. Kakšni so torej znaki, ki nakazujejo na to?
'Večkrat me je prešinila misel, da bi spakirala torbo in kar odšla'
Tisti grozni mesec na intenzivnem oddelku je končno dobival epilog. Naj pojasnim, da grozen predvsem zato, ker je otrok, ki bi moral že ves mesec ležati ob meni na postelji, se crkljati v mojem naročju in odkrivati svet, v katerega je prišel, ležal negiben na ogrevani mali posteljici in obdan s prepletom cevk ter piskajočih aparatov.
Čustveni vrtiljak in nihanje razpoloženja med puberteto
Kako pomagati najstniku v vihravem obdobju pubertete? Za vsakega starša je to lahko velik izziv, zato smo za vas pripravili nekaj nasvetov, ki vam lahko pri tem pomagajo.
Dula Špela: 'Vsako žensko bi morali vprašati, kaj si želi ob porodu'
Dula Špela Peternel me je na poti k njej poklicala, če se lahko dobiva na drugi lokaciji, kajti še isti dan je pozneje odhitela nudit podporo pri porodu. Po poznejšem vnovičnem stiku je vesela zaupala, da je bil porod znova nepozaben.
Kako okrepiti čustveni imunski sistem pri otroku
Zadnje čase je v pogovorih zelo priljubljen laični izraz čustveni imunski sistem, pri katerem gre v resnici za psihično čvrstost. Tako kot se denimo telesni imunski sistem bori proti raznovrstnim okužbam, se z dobrim psihičnim imunskim sistemom otrok skozi odraščanje lažje sooča s stresom, stiskami, neuspehi, izzivi in drugimi neprijetnimi dogodki. To ni nekaj, kar otrok ima ali nima, ampak je veščina, ki mu jo lahko pomagamo razvijati, in ki jo ponese v odraslost.
Kako ozdraviti ranjenega notranjega otroka
Delo z notranjim otrokom, imenovano tudi zdravljenje notranjega otroka, je način za reševanje naših nezadovoljenih potreb in celjenje ran navezanosti. Gre za notranje delo, pri katerem gremo globoko vase, da bi raziskovali občutke in tiste dele nas samih, ki so jih drugi morda spregledali, zavrnili ali označili za neprimerne. Na ta način preprečimo, da bi neprijetne izkušnje prenašali na naslednje generacije.
Starši, kaj bi storili, če bi se nekdo ves čas drl na vas? Bi se podredili ali se umaknili in prekinili stik?
"So primeri, ko pridejo starši k meni z najstnikom, s katerim ne najdejo več stika. Ponavadi je ves čas zaprt v sobi za računalnikom in mama toži, da nič ne stori in nič ne naredi. Kriči nanj, mu naroča, kaj vse mora, kaj še ni in zakaj še ni," je opisala dr. Lucija Čevnik. V pogovoru ugotovi, da starši v resnici ne vedo, kaj otrok dela za računalnikom in da so izgubili stik z njim. "Ampak pomislite, kakšno stično točko bi lahko našla, če bi mama pokazala zanimanje vsaj 10, 15 minut na teden, kaj njen otrok počne na računalniku – brez zasliševanja, temveč zgolj kazanje njenega resničnega zanimanja! Če bi si morda kdaj celo vzela čas in igrala igrice z njim, ga povprašala o likih, vsebini in nato ob odhodu iz sobe na prijazen način še opomnila, naj odnese smeti, kot sta se dogovorila. Odnos bi se bistveno spremenil. Vedno se," je dejala.
"Romske otroke bi se moralo obravnavati kot otroke, brez predsodkov in etiketiranja"
Precej se je v zadnjih desetletjih spremenilo za romske otroke. Precej na bolje, a žal – roko na srce – še vedno premalo. Stvari se premikajo, vendar počasi, prepočasi ... V letu 2021 je večina romskih otrok na slabšem. Živijo v revščini, v slabih razmerah, pogosto doma nimajo elektrike in pitne vode. V šolo vstopajo s slabim znanjem slovenščine, imajo slabši učni uspeh, po zaključenem šolanju težko vstopijo na trg dela. Pogosto so zaznamovani, stigmatizirani, diskriminirani. A stvari se spreminjajo, da se bodo premaknile v zadostni meri, pa se moramo zelo potruditi vsi.
V kakšno osebo se bo otrok razvil, je odvisno od staršev
Velikokrat slišimo trditev, da je otrok kot goba, ki srka vse, kar se dogaja okoli njega – pozitvne in negativne stvari. Prav zato moramo biti v najranljivejših letih (pa tudi pozneje) še kako pozorni, kakšna sporočila mu posredujemo s svojim razmišljanjenm, vedenjem, čustvovanjem, odnosom do partnerja in sveta.
V primeru neodzivnih staršev otrok razvije nevarno obliko navezanosti
Že od rojstva naprej se med staršem in otrokom vzpostavi čustvena navezanost, ki vpliva na kakovost vseh kasnejših odnosov, ki jih oblikuje v življenju. A ne le to, vpliv ima tudi na naše soočanje s stresnimi situacijami in na občutek varnosti pri spopadanju z izzivi življenja.
Napake, ki jih delajo starši, ko otrok postane najstnik
Vam vaš najstnik vedno znova zabrusi: ''Daj mi mir!'' Nikakor ne najdeta skupne besede? Ko mu nekaj na prijazen način poskušate povedati, on razume povsem nekaj drugega. Včasih prekipeva od dobre volje, toda že čez nekaj ur je pesem povsem drugačna – tiči v svoji sobi kot kup nesreče. Kako mu pravzaprav lahko starši priskočijo na pomoč, kakšnih napak ne smejo početi, da prebrodijo to viharno pubertetniško obdobje? Odgovore nam je pomagala poiskati Romana Čolič, mag. zdš, zakonska in družinska terapevtka.
Kakšne odnose tvorimo v partnerski zvezi in zakaj je tako?
Zakaj imamo takšen ali drugačen odnos s partnerjem, nam je na predavanju Ko se dvojina spremeni v množino, Izzivi v partnerskem odnosu, skušala prikazati Saša Golob, zakonska in družinska terapevtka, partnerica, mamica dveh deklic, starih tri in šest let. Pojasnila nam je, da se potreba po čustveni navezanosti začne že v otroštvu in ima to velik vpliv tudi kasneje v odrasli dobi.
Ni nujno, da je najstnik len, če ima slabe ocene
Len, naveličan, zdolgočasen, neosredotočen, zadirčen, muhast ... Samo spal bi, igral računalniške igrice, deskal po spletu in se družil s prijatelji ... Šola mu je zadnja skrb na svetu. Besede, s katerimi marsikateri starši opisujejo svojega najstnika. Ampak, ali je res?
Najstniki pod stresom: kaj boš počel v življenju? Kako pomagati?
Družina z otroki ima skozi leta veliko prelomnic, ena od njih je tudi čas, ko najstnik konča srednjo šolo, ki predstavlja neke vrste odskočno desko v svet mladih odraslih. To pa s seboj prinese veliko pomembnih odločitev, ki so ne samo zanj, temveč tudi za celotno družino lahko precej stresne in čustveno naporne. Kako pomembno je to obdobje, kako se v njem znajti in kako kot starši najlažje priti najstniku naproti, si lahko preberete v spodnjih vrsticah.
Zakaj je za otroke prijateljstvo tako pomembno?
Otrokom povezanost s sovrstniki zelo veliko pomeni. S prijatelji se igrajo, preživljajo dneve v vrtcu, šoli, se zabavajo, smejijo, skupaj iščejo rešitve za težave. Moč prijateljstva se lepo prikaže tudi v risanki Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ki se vrti na OTO.
Oče po angleško, mama po slovensko. Hčerka pa zna oboje!
Če je bila dvojezična vzgoja otroka še pred leti nekaj zelo eksotičnega, je danes nekaj precej običajnega. Ne samo zaradi staršev, ki si želijo, da bi njihov otrok poleg materinega osvojil tudi tuje jezike, ampak tudi zaradi praktičnih razlogov. Vse več je namreč zakoncev, ki prihajajo iz različnih jezikovnih okolij, zato je nekaj povsem samoumevnega, da se z otrokom pogovarjata v obeh jezikih. Izkušnjo nam je zaupala tudi 34-letna mamica Tajda, ki ima hčerko z možem iz Južnoafriške republike. Dužina živi v Bruslju.
Kritični trenutki partnerskega odnosa
Starševstvo je poslanstvo, na katerega se ne moremo pripraviti s prav nobenim priročnikom. Odgovore, kako se spopasti s spremembami, ki jih prinese družisnko življenje, smo poiskali pri specialistki za zakonsko in družinsko terapijo Sonji Beznik.
