V življenju nikoli ne gre vse po načrtih. Tako kot ne moremo do potankosti načrtovati nosečnosti, tudi ne moremo vnaprej vedeti, ali bo punčka ali fantek, ali bosta morda dvojčka, trojčka, ali bo otroček podoben mamici ali očku. Prav tako ne moremo predvideti, ali se bo dojenček pred porodom "pravilno" obrnil na glavico.

Da, res. Poleg glavične vstave poznamo še dva "nepravilna" položaja: prečno in medenično vstavo, pri čemer je slednje najbolj pogosta nepravilna vstava. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) je bilo leta 2016 v medenični vstavi rojenih 4,9 odstotka otrok, med njimi je bila precejšnja večina – 83,5 odstotka – rojena s carskim rezom.

Najprej svetujejo zunanji obrat, če je možno

Carski rez je namreč v večini primerov bolj varen, ko je otroček v medenični vstavi. Čeprav je potek poroda močno odvisen tudi od plodove lege v maternici, pa ni nujno, da se bo zaradi medenične vstave vedno končal s carskim rezom. Najraje še prej svetujejo poskus zunanjega obrata, ko skušajo pravilno obrniti dojenčka v glavično vstavo. 

Nosečnici na posvetu o zunanjem obratu ginekolog najprej naredi ultrazvok, da se prepriča o legi otročka v maternici, o njegovi velikosti, teži, količini plodovnice, velikosti materine medenice in njeni prostornini. In načeloma je obrat lažji pri mamici, ki je že rodila zaradi večje in prožnejše maternice.

Damjana Koželj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, predstojnica Oddelka za ginekologijo in porodništvo v novomeški bolnišnici, je pojasnila njihove postopke ob medenični vstavi. Vsaki nosečnici, pri kateri plod vztraja v medenični vstavi vse do 37. tedna, naredijo ultrazvok. 

Če ugotovijo, da ima plod še dovolj plodovnice, da je njegova rast primerna in da nima okoli vratu ovite popkovnice, svetujejo zunanji obrat ploda. V Novem mestu ga ne izvajajo, temveč nosečnico napotijo v Porodnišnico Ljubljana, sicer pa zunanje obrate opravljajo tudi v drugih slovenskih porodnišnicah.

Več o zunanjem obratu v nosečnosti si lahko preberete v spodnjem članku. V njem lastno izkušnjo opisuje tudi mamica, ki je imela zunanji obrat v 37. tednu nosečnosti, ko je pričakovala četrtega otroka:

Če zunanji obrat ne uspe, se večina odloči za carski rez

Zunanji obrat je uspešen v približno 50 odstotkih, kar drugače povedano pomeni, da se kar polovica dojenčkov uspešno obrne s pomočjo zunanjega obrata v glavično vstavo. Če se dojenček vseeno ne obrne v glavično vstavo, pa se z nosečnico pogovorijo in ji dajo na izbiro vaginalni porod ali načrtovan carski rez, je pojasnila dr. Damjana Koželj. 

In po njenih izkušnjah se velika večina nosečnic takrat raje odloči za carski rez. Porod je torej lahko tudi naraven, čeprav je otroček v medenični vstavi, pri čemer pa vselej prej natančno preverijo velikost in težo dojenčka. Še posebej so pozorni na obseg glavice - če je prevelika, se praviloma tudi raje odločijo za carski rez. 

"Če si nosečnica želi vaginalnega poroda, pa je mogoč, če je ultrazvočno plod primerne velikosti, nima ovite popkovnice okoli vratu (pri plodovih v glavični vstavi sploh ne preverjamo, ali je popkovnica ovita okoli vratu ali ne, ker ni potrebno) in ima glavico v sklonjenem položaju," je razložila. Ker imajo v zadnjih letih v novomeški porodnišnici zelo malo vaginalnih porodov v medenični vstavi, se v tovrstnih primerih svetuje tudi porod v Ljubljani.

Ginekolog torej s pomočjo ultrazvoka preveri otrokovo velikost, težo in obseg glavice. Če je otrok premajhen ali prevelik in/ali če je obseg njegove glavice prevelik, se raje ne odloči za naravni porod v medenični vstavi, ampak svetuje zunanji obrat oziroma carski rez. Vseeno pa včasih vendarle šele med porodom ugotovijo, da je plod v medenični vstavi. Takrat najprej naredijo ultrazvok. 

Če so izpolnjeni vsi kriteriji za varen vaginalni porod, se pogovorijo s porodnico in se nato skupaj odločijo, kako naprej. Če se odločijo za vaginalni porod, ga spremljajo tako kot običajni porod v glavični vstavi. Če primerno hitro napreduje, če se torej maternični vrat lepo odpira in če se plod primerno hitro spušča, se porod po navedbah dr. Damjane Koželj običajno konča brez zapletov.

Natančnega vzroka ne poznamo

Točno določenega vzrok za medenično vstavo ne poznamo. Po navedbah Ameriškega združenja za nosečnost pa je možnih več dejavnikov, ki bi lahko vplivali. Med njimi so več zaporednih nosečnosti, večplodna nosečnost, predčasni porod v preteklosti, premalo ali preveč plodovnice (zaradi česar se plod lažje ali težje premika), neobičajna oblika maternice, miomi v maternici ali predležeča posteljica. 

Načeloma pa velja, da bi se moral dojenček v maternici obrniti do 35., 36. tedna nosečnosti, ko se dojenček počasi začne pripravljati na rojstvo. Zatem je že praviloma prevelik in ima premalo prostora, da bi se lahko še obračal v maternici. Nosečnost z medenično vstavo načeloma ni bolj tvegana kot pri glavični vstavi. Lahko pa so zapleti pri porodu, saj je večje tveganje, da bi dojenček obstal v porodnem kanalu.

V vsakem primeru so ginekologi usposobljeni za oceno tveganja in se pred porodom izčrpno pogovorijo z bodočo mamico, ki ima glavno besedo. Zaupajte jim in vse bo v redu.