stiske
Laringitis pri otroku – simptomi in zdravljenje
Laringitis je eno izmed najpogostejših obolenj. Da bi lažje razumeli vzroke, prepoznali simptome in vedeli, kdaj je treba z otrokom k zdravniku, smo se pogovarjali z Matejo Avsec, diplomirano medicinsko sestro.
Čistilka zaslišala jok – v splakovalniku stranišča našla novorojenko
V Bangkoku se je zgodil pretresljiv, a hkrati neverjetno čudežen dogodek, ki je pretresel javnost in zdravstvene delavce. V eni izmed poslovnih stavb so našli živo novorojenko – skrito v splakovalniku stranišča. Kljub brutalnim okoliščinam je deklica preživela in je zdaj na varnem v bolnišnici.
Ko tipkovnica postane orožje: kako ustaviti medvrstniško nasilje
Vsako leto, 21. novembra, obeležujemo International Stand Up to Bullying Day (zoperstavi se medvrstniškemu nasilju), dan, posvečen ozaveščanju o škodljivosti ustrahovanja med otroki in mladostniki ter spodbujanju k aktivnemu odzivu. Gre za priložnost, da se kot starši, učitelji in skupnost povežemo, pogovarjamo o problemu, nudimo podporo žrtvam in ustvarjamo okolje, kjer prijaznost in spoštovanje prevladujeta.
Otroci v rejništvo ne pridejo brez zgodbe. Vsak ima svoj nahrbtnik čustev, spominov in bolečin
Rejništvo je eno tistih življenjskih poslanstev, ki razkrije, kako neizmerna je moč človeškega srca. Je pot, na kateri se prepletajo nežnost, pogum, bolečina in rast. Sebastijan in Sanja sta par, ki sta to pot izbrala zavestno – z odprtim srcem, globokim občutkom za sočloveka in z vero, da vsak otrok zasluži dom, kjer je ljubljen in sprejet.
Dojenček joka, ko odideš? Tako mu olajšaš strah pred ločitvijo
Okoli šestega ali sedmega meseca starosti se pri večini otrok začne razvijati močan občutek navezanosti. Dojenček, ki je bil še pred kratkim nasmejan do vseh, se začne stiskati k mami in zadržano opazuje neznane obraze. Jok ob odhodu starša ali strah pred tujci v tem obdobju nista znak razvajenosti, temveč povsem normalen in zdrav del otrokovega razvoja.
Priprava na prihod sorojenca: kako pomagati malčku sprejeti bratca ali sestrico
Za prvorojenega otroka je prihod sorojenca eden največjih čustvenih izzivov zgodnjega otroštva. Svet, ki ga je do zdaj poznal in v katerem je bil središče pozornosti, rutine in ljubezni, se nenadoma spremeni. Čeprav si starši želijo, da bi prvorojenec bratca ali sestrico dobro sprejel, je povsem naravno, če ob tem doživlja tudi mešane občutke: radovednost, ponos, pa tudi ljubosumje, negotovost in strah pred izgubo pozornosti.
Kratko ime za fantke, ki prinaša mir in tolažbo
Preverite več o etimologiji, zgodovinskemu ozadju, kulturnem pomenu in sodobni uporabi tega čudovitega fantovskega imena.
Mladi o žalovanju: želijo si več razumevanja in podpore
Žalovanje je osebna izkušnja, ki jo vsakdo doživlja po svoje, a mladi pogosto občutijo, da jih odrasli ne razumejo dovolj. Tako kažejo rezultati nedavne ankete U-Reporta Slovenija, ki jo je izvedel UNICEF Slovenija in je raziskovala, kako otroci in mladi doživljajo izgubo in žalovanje.
Kako prepoznamo anksioznega otroka?
Med otroci in mladostniki je vse več takšnih, ki doživljajo panične napade, se bojijo socialnih stikov, se samopoškodujejo in nočejo v šolo. Razlogi za razvoj anksioznosti pri otroku so kombinacija različnih dejavnikov. Več o tem v tokratnem prispevku.
Velika sprememba v šolah: otroci bodo ocene dobivali na povsem nov način
Začel bo veljati nov pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovnih šolah (OŠ), ki prinaša številne spremembe. Med glavnimi novostmi so razširjeni načini ocenjevanja, manjše število obveznih ocen in uvedba možnosti medpredmetnega ocenjevanja. Učitelji bodo imeli tudi večjo avtonomijo pri določanju končnih ocen, ki po novem ne bodo več nujno povprečje vseh pridobljenih ocen.
Raje sem lačna, samo da otroci jedo – to je kruta realnost družin, ki se dogaja vsak dan
Revščina je tema, ki se dotakne mnogih družin, tudi tistih, kjer starši redno hodijo v službo. Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini smo se zato obrnili na Zvezo Anita Ogulin, da nam predstavijo, kakšno je trenutno stanje v Sloveniji in s kakšnimi izzivi se družine soočajo v vsakdanjem življenju.
Vaš malček noče jesti nič drugega kot juho ali pašteto? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj je to normalno
Če vaš malček že več tednov vztrajno zahteva pašteto, juho ali vedno iste testenine, niste sami. Mnogi starši se znajdejo v podobni situaciji in se sprašujejo: Kako se otrok ne naveliča iste hrane?
Da, vadba in dojenje gresta skupaj. Kdaj in kako začeti?
Telo po porodu okreva, življenje se postavi na glavo, med neprespanimi nočmi in vzpostavljanjem dojenja se zdi vadba zadnja misel. A pravilno izbrana, umirjena telesna aktivnost lahko že kmalu občutno izboljša splošno počutje, držo, prekrvavitev, prebavo, spanje in samozavest. In kar je zelo pomembno – brez negativnega vpliva na dojenje, je na Strokovnem srečanju o dojenju in laktaciji v organizaciji Unicefa Slovenija poudarila fizioterapevtka iz Splošne bolnišnice Celje, Tanja Marušič.
Kako prepoznati duševno stisko pri otroku in mladostniku: vpliv osamljenosti in zaslonov
10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja – dan, namenjen ozaveščanju o pomenu skrbi za duševno počutje, odpravljanju stigme in spodbujanju odprtega pogovora o tem, kar se dogaja v nas. V današnjem hitrem in digitalno prepletenem svetu je skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov še posebej pomembna, saj se soočajo z izzivi, ki vplivajo na njihove odnose, čustveno stabilnost in samopodobo.
Matresenca: notranje potovanje ženske, ki postaja mati
Tako kot adolescenca pomeni prehod iz otroštva v odraslost, matrescenca pomeni prehod iz predmaterinske identitete v novo obliko - mater. Gre za globoko notranjo preobrazbo, ki vključuje tako veselje in pozitivna pričakovanja kot tudi dvome, negotovosti in včasih tudi stiske.
Kako Danska vzgaja empatijo že od malih nog
Danska že desetletja velja za eno najsrečnejših in najbolj socialno povezanih držav na svetu. Eden ključnih razlogov za to je njihov izobraževalni pristop, ki vključuje empatijo kot del nacionalnega kurikuluma.
11 učinkovitih načinov, kako otroku pomagati razumeti in obvladati čustva
Čustvena inteligenca je ena najpomembnejših življenjskih veščin, ki otroku omogoča, da razume sebe, uspešno komunicira z drugimi, se spopada z izzivi in gradi kakovostne odnose. V času, ko so čustvene stiske vse pogostejše, imajo starši ključno vlogo pri tem, kako se otrok nauči prepoznavati in izražati čustva.
Otroci, ki jim je doma preveč lepo, bodo pogosteje zavračali šolo
Ob začetku šolskega leta se mnoge družine soočajo z novimi vsakodnevnimi izzivi, kot so domače naloge, popoldanske dejavnosti in prilagoditev na zgodnejše ure vstajanja. Ta prehod je lahko velik izziv, še posebej, ko se nekateri otroci in najstniki začnejo vse pogosteje upirati obiskovanju šole.
Zavračanje šole: kako prepoznati in pomagati otroku v stiski
Vrnitev v šolo je za mnoge otroke čustveno obdobje, polno navdušenja in radovednosti, hkrati pa tudi strahov in tesnobe. Občutki anksioznosti ob vrnitvi v šolsko okolje so povsem običajni, vendar se pri nekaterih otrocih razvijejo v prevladujoče občutke, ki lahko vodijo v zavračanje šole – vedenje, pri katerem otrok ne želi ali ne zmore obiskovati pouka zaradi notranje stiske.
Močenje postelje: kako stres in spremembe ob šoli vplivajo na otrokov spanec
Začetek novega šolskega leta za mnoge družine pomeni več kot le vrnitev k šolskim obveznostim. Pogosto prinaša tudi izzive, povezane z vzpostavljanjem novih dnevnih rutin, predvsem kar zadeva otrokov spanec. Ena manj prepoznanih, a pomembnih posledic stresa in prilagoditev pri otrocih je tudi močenje postelje, ki lahko kaže na njihove težave in čustvene stiske.
Novo šolsko leto in duševno zdravje otrok: V stiski nisi sam – UNICEF-ove varne točke nudijo podporo
Začetek šolskega leta ne pomeni zgolj novih zvezkov in urnikov, temveč pogosto tudi velik čustveni in psihološki izziv za številne otroke in mlade. Sprememba vsakdanje rutine, porast šolskih obveznosti ter bolj intenzivni odnosi z vrstniki lahko vplivajo na duševno zdravje mladih in poglobijo njihove stiske.
Ko šola prebuja stare rane staršev: naš notranji otrok gre tudi v šolo
Ko otrok vstopi v šolo, gre z njim tudi naš notranji otrok. To je tisti del nas, ki se morda spomni zbadljivk na hodniku. Tisti, ki se je bal govoriti pred tablo in je stiskal trebušček vsako nedeljsko popoldne. Ki je bil preobčutljiv, prezrt, zasmehovan, prestrašen, osamljen ...
Depresija po porodu: kako prepoznati znake in pravočasno poiskati pomoč
Čustvene spremembe po rojstvu otroka so nekaj povsem običajnega. Toda pri nekaterih mamah se lahko razvije resnejša oblika stiske – poporodna depresija (postpartum depression – PPD). Gre za stanje, ki ni le začasna otožnost, temveč lahko pomembno vpliva na materino počutje, skrb za otroka in celotno družinsko dinamiko. Ključno je, da jo znamo pravočasno prepoznati in poiščemo ustrezno pomoč.
Zakaj vas vaš najstnik ignorira – in kako to popraviti
Pogovori z najstniki so pogosto vse prej kot preprosti. Ko starši končno najdejo čas za pogovor, jih pogosto pričakajo tišina, odmaknjenost ali celo očitna nezainteresiranost. Na drugi strani pa najstniki pogosto doživljajo močna čustva, stiske in dvome, a jih kljub temu raje zadržijo zase ali delijo z vrstniki. Zakaj?
Študija o porodniškem dopustu presenetila znanstvenike: tega niso pričakovali
Že vrsto let se ženske po svetu zavzemajo za podaljšanje plačanega porodniškega dopusta. Njegove koristi so dobro znane: več časa z novorojenčkom, močnejša čustvena povezanost in manj stresa.
Dojenje brez bolečin – kako se spopasti z mastitisom in drugimi težavami
Dojenje je prav poseben in lep način hranjenja dojenčka, a lahko s seboj prinese tudi veliko nelagodja in izzivov. Nekaterim mamicam lahko dojenje takoj steče, mnoge pa se soočajo z bolečino v bradavicah, napihnjenostjo in celo hudimi vnetnimi stanji, kot je mastitis.
Kako lahko najstniku pomagamo preoblikovati FOMO v JOMO?
Današnji najstniki odraščajo v svetu, kjer se neprestano nekaj dogaja - in to ne le tam nekje zunaj, temveč tudi na zaslonu, v obliki neskončnih objav, sporočil, všečkov ... Skoraj nobena izkušnja ni več zgolj trenutek, ki se zgodi in mine, saj se vse beleži, deli in komentira. V tem kontekstu ni presenetljivo, da se mnogi najstniki soočajo z občutkom, da nekaj zamujajo. Ta občutek ima tudi svoje ime: FOMO (ang. fear of missing out), strah pred tem, da niso del nečesa pomembnega, vznemirljivega. Pa je res nujno, da so vedno vključeni v vse? In kako jim kot starši lahko pomagamo, da ta tesnoben občutek nadomestijo z nečim globljim - z JOMO (ang. joy of missing out), veseljem, da sledijo sebi, ne glede na zunanje pritiske?
Dolgčas je priložnost za ustvarjalnost, inovativnost in rast
Dolgčas je neprijetno stanje, zato se starši zelo trudijo, da se otrok ne bi dolgočasil. Živimo v obdobju, ko je otrok vključen v nešteto aktivnosti, načrtuje se mu vsako uro prostega časa, ima organizirana praznovanja rojstnih dni, kjer animatorji poskrbijo, da otroci ne rabijo preveč razmišljati, kako naj se zabavajo. Ko je otrok prepuščen sam sebi, mu je na voljo zaslon, kjer je zopet zabava zagotovljena brez aktivnega mišljenja.
Fenomen hikikomori: ko se mladostnik umakne v svoj svet
Na prvi pogled je mladostnik, ki čas preživlja pretežno v svoji sobi, ponoči bedi in podnevi spi, težko vzdržuje šolske ali socialne obveznosti ter se z družino skoraj ne pogovarja, lahko videti kot tipičen najstnik v problematičnem oz. uporniškem obdobju. A v zadnjih desetletjih narašča pojav, ki presega običajno vedenje odraščanja – fenomen hikikomori.
Prvič narazen: Kako otroka pospremiti na tabor ali morje brez stresa
Poletni tabor ali počitnice ob morju brez staršev so za otroka velik mejnik – in za starše pogosto čustven preizkus. Medtem ko otroci z radovednostjo stopajo v svet samostojnosti, starše lahko preplavijo skrbi, dvomi in občutek praznine. A prav izkušnje, kot so tabori in letovanja, otroku omogočajo rast na področjih, kot so pogum, samostojnost in socialne veščine. Kako torej pripraviti otroka – in sebe – na obdobje, ko nista skupaj, da bo ločitev čim manj stresna in izkušnja čim bolj dragocena?
