sem rekla

TAJANA: Pravljičarka, ki si upa
Staša Tajana Grgovič že desetletje piše pravljice. Pravi, da ustvarja za najmlajše knjižne molje. In pred časom si je upala postati 'samo' pravljičarka.

LUCIJA ĆIROVIĆ: Teta, kakršnih ni!
Le kdo se ne spominja čistilke Fate? Znana in priljubljena igralka Lucija Ćirović pa ni samo to. Med drugim je tudi teta trem simpatičnim nagajivčkom.

KOLUMNA: Ko triletnik zavlada!
Kaj si za svojega otroka najbolj želite? Da je vztrajen, da odločno stopa proti svojemu cilju? Da točno ve, kaj si želi in od tega ne odstopa?

Naša 'mala' sreča
Najino veselje je bilo popolno, očku so se solzile oči in je kar pozabil na fotografiranje. Še dobro, da so ga sestre opozorile, naj fotografira.

Pobožično presenečenje
Bil je čisto normalen dan, dan po božiču. Čez dan sva bila na obisku pri njegovih, z mamo sem bila pri babici in nihče ni niti slutil, da bom čez par ur rodila.

Naš sonček Alex
Okrog pol 12. ure ponoči sem utrip srca slišala vedno slabše ... Babica me je začela kregati ... Pa je poskusila sama ... ampak utrip je bil še vedno zelo šibak ...

Moja sreča Anaya Gaja
Hčerko so mi takoj položili v naročje. Kljub utrujenosti in bolečinam sem jo močno stisnila k sebi in na ves glas rekla: "POPOLNA JE!!!"

Najina bisera
Vseh devet mesecev pa me je kot zli duh spremljal strah pred porodom. Ta je še narasel po težkem porodu mlajše sestre.

INTERVJU: S trdno voljo do svojih treh otrok!
Kristina je 33-letna mamica treh malih sončkov. Pravi, da je šla skozi postopke, za katere pred leti niti v sanjah ni pričakovala, da se bodo zgodili. Njena pot do otrok je bila strma in dolgotrajna.

Najlepše je, ko postaneš mama!
Toda nekaj mi ni dalo miru. Odšla sem po test in ga opravila. Med samim čakanjem me je oblival strašen pot, kot da bi se nečesa bala.

Pa je prišla, najina princesa!
Ko sem odhajala, sem vprašala svojega atija, bodočega dedija, po kaj gremo, on pa mi je z solznimi očmi rekel: "Po čim manj bolečine in po zdravega otroka." Še zadnjič sem pomahala in odšla.

Moj čokoladni angelček
Vsakič, ko ni bilo nikogar zraven, sem jokala, ali pa sem odšla na WC ... in jokala. Vsa čustva ob rojstvu in žalost, ker partner ni bil zraven, so bila preveč.

Mali velikan
Začela sem jokati in se dreti: "Zakaj ne joka? Zakaj ne joka?" Babica se dere nazaj: "Gospa, če boste tiho, ga boste slišali!"

VIDEO : Slovenci zadovoljni, če otrok veliko je ...
Tudi najmlajši otroci se že zdravijo zaradi prekomerne telesne teže. V centru za zdravljenje otrok in mladostnikov v Šentvidu pri Stični se skupaj s starši učijo pravilnega prehranjevanja.

Naše leto
Ni šlo drugače, kot da je sredi predavanja vstal in rekel, da gre kar na prakso. Vsi ostali bodoči očetje so mu prestrašeno zaželeli srečo. Ubogi moj mož, rojeni Štajerec, nevajen Ljubljane, v tistem šoku ni znal priti iz sosednje stavbe v porodnišnico.

Sonček, ki se mu je mudilo
Približno na polovici poti sem se prestavila v rešilca in odrveli smo. Bilo je grozno, v rešilcu me je premetavalo, slabo mi je bilo, povrhu so še popadki bili vse hujši in hujši. Občutek sem imela, da bom rodila kar med vožnjo.

Najina princeska
Tako sem šla še pod tuš, hodila sem po stanovanju in predihavala popadke. Okoli 1. ure ponoči so kar naenkrat z 10 minut prišli na 3 minutne - torej, ČAS JE ZA ODHOD!

Predbožično darilo
Ob 13.30 so me zbudili iz narkoze in mi povedali, da imava zdravega sinka, težkega 3480 g in velikega 52 cm. Ena od sester mi je dejala: " TIAN je." Pritekle so solze sreče, čeprav sem bila še vedno pod vplivom narkotikov.

Najina sreča!
Moja nosečnost je bila največja sreča in vse, kar sva si želela. Komaj sva čakala, in opazovala kako trebušček postaja večji in večji, dokler …

KOLUMNA: Otroci ne lažejo!
Pravijo, da otroci ne lažejo, da resnico le nekoliko prikrojijo. Zato pa moramo včasih potem lagati starši, ker se trudimo priti iz zagate, ki jo je (ne)hote povzročil otrok.

Naša pikica nas je prehitela
Vse je šlo tako hitro, da sploh nisem imela časa razmišljati, kaj vse lahko gre narobe, ker bom rodila nedonošenčka. Ko sem poklicala moža, je bil še na poti. Slišal je, da Neža joka, in je takoj rekel: "Zakaj me pa nista počakali?"

Dva srčka
Prihajajo prvi znaki slabosti, utrujenost, ... "Ne, nočem vsega tega", so bile prve besede mlade 'nosečke'. Bilo je tako hudo, da sem pristala v bolnišnici. Dajali so mi infuzijo, da je vsaj kaj ostalo v meni.

Najlepši zaklad življenja
V tistih petih minutah se mi je v mislih odvrtelo celotno dotedanje življenje. Občutek negotovosti je izginil v trenutku, ko sem zagledala tisti dve črtici. Spomnim se, da sem se prijela za trebušček in na glas rekla: "O, moj bog!"

Moja porodna zgodba
Naslednji popadek me prereže, ni me bolelo, ampak bolj peklo. Takoj zatem pa je na svet prijokala moja največja mala sreča. Občutka, ko ti otroka položijo pod prsa, se ne da opisati.

INTERVJU: Pravljice, ki zdravijo in lajšajo bolečine
Pravljičar Franci Rogač s svojimi pravljicami osrečuje otroke, predvsem tiste, ki so bolni. Njegova največja "uspešnica" so pravljice, prilagojene slepim in gluhim otrokom.

URŠKA DROFENIK: Odkrila je zaklad!
Priznana slovenska modna oblikovalka po rojstvu svoje prvorojenke ne dela več od jutra do večera, pač pa se posveča svojemu angelčku. Z življenjskim sopotnikom Markom Spolenakom sta se prav po zaslugi svetlolase Klare zbližala in prijetno pootročila.

BRIGITA BUKOVEC: 'Bilo me je strah kot še nikoli!'
Nekdanja vrhunska atletinja se je po končani športni karieri posvetila vodenju atletske šole ter vzgoji Aljaža in Aleksandra. Pred rojstvom prvega je bila napol mrtva od strahu.

BLOG: Breme skrivnosti
Pred novim letom mi je oče poslal voščilnico, v kateri je napisal, da upa, da se nama bo kje kaj "zalomilo" in bo letos postal dedek. Ko sva mu povedala, je bil tako zmeden, da ni vedel, kaj bi rekel.

PREPROSTO MAMA: Mamica vojakinja
Melita je vojakinja že sedmo leto. Odločala se je med službo vojakinje in policistke, ker pa je že prej trenirala športno streljanje, je prevladala vojska. Danes je mama 14-mesečne Eve. Pravi, da je včasih težko uskladiti družino in tako zahteven poklic, kot ga opravlja.

BRITTA BILAČ: 'Odkar imam otroka, vem, kaj je strah!'
Britta Bilač je nekdanja vrhunska atletinja, ki se je leta 1991 iz rodne Nemčije preselila v Slovenijo. Po številnih uspehih v atletiki, med katerimi sta tudi slovenski rekord v skoku v višino in Bloudkova nagrada, je morala zaradi poškodovane tetive končati športno kariero.