priznam
Kdaj ste nazadnje spali osem ur v kosu? – Hm? Ne spomnim se
Včeraj sem po elektronski pošti dobila oglasno sporočilo z vprašanjem, kdaj sem nazadnje spala osem ur. Hm, ne spomim se? Hm, že dolgo ne? Hm, odkar imam otroke, ne? ... V resnici sem kronično neprespana že vrsto let.
Doc. Dr. Uroš Ocepek: 'Biti drugačen ni tako slabo, kot je bilo nekoč'
Učiteljski poklic prinaša s seboj različne zadolžitve in odgovornosti. Včasih je pestro, stresno in naporno, pa vendar se vsi učitelji strinjajo, da je, če ta poklic opravljaš s srcem, na koncu ves trud poplačan z uspehi in srečo učencev. Tokrat smo se pogovarjali s srčnim učiteljem, doc. dr. Urošem Ocepkom.
'Ni mi treba več stalno nekoga loviti, da bi mu rešila življenje'
Mimo je obdobje nenehne pripravljenosti, ko sem (pre)pogosto lovila vsaj enega pobeglega otroka, ko sem pazila, da ga ni kdo povozil ali pohodil, da se ni zadavil z recimo kamenčkom, ki mu ga je uspelo zagrabiti s pincetnim prijemom, in da ni skočil s pomola v mrzlo morje, z obrobja v deročo reko ali s pečine v prepad. Minili so časi, ko sem stalno reševala življenja.
'Stara sem bila skoraj 40 let in zanosila sem s pomočjo medicine.'
Stara sem bila skoraj 40 let in zanositev, ki je nastala s pomočjo medicine, je v meni zbudila veliko strahov.
To vse počnemo mame (pa nikomur ne povemo)
Če bi mi kdo pred 15 leti napovedal, da bom v javnosti brez kančka zadrege vonjala pokakano ritko, bi mu v navalu smeha verjetno odgovorila, da nikoli in nikdar. No, zarečenega kruha se največ poje.
'Zakaj pa ti ne dojiš?'
Že ko sem bila prvič noseča, se mi je zdelo samoumevno, da bom otroka dojila. Nikoli nisem razmišljala o tem, nikoli nisem razmišljala o težavah. In jih tudi nisva imela. Tudi pri drugem otroku sem bila prepričana, da bom dojila. Pa sem se trudila, pa sem črpala in dodajala in se trudila še naprej, pa ni šlo. Takrat sem doživljala grozne občutke.
Ko me med službenim klicem stokrat pokličejo "Mami, mami, mamiii"
Včasih me znanci (in tudi neznanci) pokličejo zaradi službenih zadev in tedaj otroke milo prosim, ali so lahko med pogovorom kar se da umirjeni in tihi. Takrat se vsi trije strinjajo, obljubijo ter prikimajo z velikimi in zaupanja vrednimi očmi. Nato pa se oglasim ...
Dva meseca po porodu zanosila, partner jo je tačas prevaral z drugo
Z Otoka prihaja zanimiva zgodba o resničnostni zvezdnici Lauren Goodger, ki se je pred dobrima dvema mesecema razveselila svojega prvega otroka, hčerke Larose. Ko jo je dojila, je opažala, da so njene bradavičke vse bolj občutljive, bolečina pa vse bolj neznosna, zato je naredila test nosečnosti, ki ji je pokazal plusek.
"Da, otroke 'razvajam' in jim 'dovolim' spati z mano v postelji"
Čeprav hkrati tudi priznam, da bi mi na vsake toliko odleglo in da bi se seveda bolje naspala brez nočnih "obiskov", ki pogosto zasedejo celotno posteljo, razmečejo vzglavnike, kradejo odejo, vzklikajo v sanjah, se premetavajo (tudi brco v glavo in boks na oko sem že dobila sredi noči).
Učiteljica matematike: 'Biti učitelj je res lep poklic!'
»Biti učitelj je res lep poklic. Vsak dan v službi je drugačen. Lahko si narediš res natančno pripravo in ko prideš v učilnico, učenci s svojimi vprašanji, primeri in idejami pogosto usmerijo uro. Pomembno se mi zdi, da to učencem dovolim, saj jim tako približam predmet, da lažje razumejo snov,« nam ponosno pove učiteljica matematike, Karmen Ležić iz OŠ Gradec.
Izpoved matere: 'Strah me je praznikov'
Matere in očetje samohranilci praznične dni doživljajo nekoliko drugače kot ostali ljudje. Lahko so v veliki stiski, čeprav tega morda ne pokažejo. Srečujejo se z dilemami, o katerih se „običajnim“ družinam niti ne sanja.
Slovenka rodila dvojčka kar v kopalnici
Moja druga porodna zgodba se je zgodila neverjetno ravno na božič. Pred tremi leti sva postala ponosna starša dvojčkov, potem pa sva pričakovala ponovno dva, res neverjetno.
'Čeprav za koga pozno, sem postala mama pravi čas'
MaMaMija piše: "Zase vem, da ne bi imela otroka s komer koli in za vsako ceno. Očeta svojih otrok sem skrbno izbrala in ni mi žal. Ni nama šlo vedno vse kot po maslu, tudi sprla sva se, bile so krize in padci. A padcem so vedno sledili vzponi."
Kaj se zgodi, ko prenehaš jemati kontracepcijske tabletke?
BLOG: Veliko žensk po svetu se več let trudi zanositi in niti predstavljam si ne, kakšne travme preživljajo. Ne le zaradi sebe, tudi zaradi okolice, ki pritiska nanje z vprašanji v smislu 'kaj pa ti čakaš?'. No, moja zgodba je pravo nasprotje. Okolici sem že zelo zgodaj dala jasno vedeti, da otroci niso del mojega življenjskega načrta, zato me nihče nikoli ni spraševal o njih. Tudi potem, ko sem se poročila, ne. Ker res niso bili – vse dokler mi soprog ni povedal, da mi utegne biti nekoč žal za tako odločitev, a da bo takrat morda res že prepozno. In mi dal misliti. Morda si pa res želim postati mama. Morda, nekoč.
Ko za prvim ovinkom zaslišiš: "Mami, umrl bom od žeje. Smo vzeli vodo s seboj?"
Da, življenje se obrne na glavo, ko postaneš mama. Posebna rubrika 'Saj ni res, pa je' so odhodi od doma. Na srečo so dovolj veliki, da se v avtomobilu že znajo sami varno pripasati v stolčke (kar je zame poseben uspeh in velika sreča) in ko se končno odpravimo, se seveda vedno – ampak res vedno – vsaj eden za prvim ovinkom oglasi: "Mami, umrl bom od žeje. Smo vzeli vodo s seboj?"
Porodna zgodba: 'Na prvi pogled sem se zaljubila v mojega lepega sinčka'
Rodila sem v petek, 31. 10. 2014, ob 13.12 v Ljubljani. Dogajati se je začelo že več kot teden prej, ko sem imela tudi rok poroda. Takrat moj mali Engjell še ni želel iz trebuščka.
"Sredi noči sva oba jokala od izčrpanosti, a zdaj občutkov ne menjam za nič"
Ni se začelo umirjeno. Bilo je pestro, nisem vedela, kaj počnem. Nisem spala in sredi noči sva s prvorojencem Matevžem skupaj jokala – on zaradi še zdaj nepojasnjenega razloga, jaz zaradi izčrpanosti. Stalno sem dojila, tudi med umivanjem zob in kosilom. Prepričana sem bila, da so dojenčki krhki in da je za vsak še tako malo slišen "ačih" potreben temeljit zdravniški pregled. Zdaj so noči vse bolj umirjene, grižljaji med kosilom so počasni in strašno sem hvaležna za vse bolečine pri porodih, za vse neprespane noči, za vse preizkušanje živcev ... Vloge mamice ne menjam za nič na svetu.
Lahko ženska spremeni moškega?
Res dejansko ne moremo spremeniti moških? Jih ne moremo naučiti, da umazano perilo vržejo v koš, da se barvno usklajeno oblečejo, da tu in tam primejo za krpo in pobrišejo prah? Strokovnjaki pravijo, da jih ne moremo, kaj pa mislite ve?
Sabrina: 'Mislim, da mora vsaka mlada mamica to slišati'
Mnogokrat od sebe zahtevamo preveč. Se bojimo, da nismo dovolj dobri in posledično ne znamo uživati v trenutku. O tem in marsičem drugem je za nas spregovorila čudovita mlada Mariborčanka, modna vplivnica, blogerka in makeup artistka Sabrina Vidovič, ki smo jo ujeli ravno med dopustovanjem v krasni Grčiji.
Moderna babi: 'Biti babica, je zame največji blagoslov življenja'
Mojca Cimerman je po poklicu profesorica razrednega pouka in že vrsto let zaposlena kot učiteljica na osnovni šoli, hkrati pa je priljubljena slovenska vplivnica in sodobna ženska, ki rada potuje, kuha, uživa v življenju in povezuje starejše in mlajše ženske generacije. Pravi, da so starši za vzgajanje, stari starši pa za razvajanje. Več pa si preberite v spodnjem pogovoru z Moderno babi.
Blog: 'Kje naj spi dojenček?'
Dobro se spominjam časov, ko je bil najstarejši sin še dojenček. Še danes me boli srce, ker sem pri nekaterih stvareh poslušala nasvete 'starejših in bolj izkušenih' mamic.
Mamina prepovedana ljubezen
Čeprav se sliši zelo privlačno, da bi me razvajal še ljubimec, imam preveč rada svojega moža, da bi si privoščila skok čez plot. Tudi če je v igri zelo postaven mladenič z mišicami …
Resnična zgodba: 'Nosečnost sem preživela priklopljena na infuzijo ...'
Obe moji nosečnosti sta bili izjemno težki. Spopadala sem se namreč s stanjem hiperemeze, ki sicer prizadene od 0,5 do dva odstotka nosečnic in posledično te nihče ne razume in vsi mislijo, da hliniš slabosti in slabo počutje. Ti pa se zaradi tega počutiš še slabše.
'Svet se mi je sesul na milijon koščkov, moja mala punčka je bila mrtva'
Želja po otroku je bila velika. Zanj sva se trudila že pred poroko, pa po poroki, ampak kar ni in ni šlo. Kasneje sem dobila hormonsko terapijo, s pomočjo katere sem po skoraj štirih letih truda končno zagledala tisti dve črtici na testni palčki.
Verjemite, tudi "popolne" mamice kdaj znorijo in zakričijo
Zadnjič smo se tri mamice iskreno pogovarjale o izzivih starševstva. Med drugim smo se strinjale, da včasih res ne vidimo drugega izhoda, kot da povzdignemo glas, in kako imamo slabo vest vsakič, ko zakričimo in ko morda obenem izrečemo tudi kaj, kar pozneje obžalujemo. A na našo veliko srečo smo si lahko na glas priznale in se medsebojno potolažile, saj so čedalje bolj za nami časi "popolnih mam", ki so morale biti popolne v vsem – v vzgoji, v partnerstvu, v službi, v gospodinjskih opravilih, v izgledu ... Ker – roko na srce – ni niti realno niti življenjsko, da bi imele vedno in povsod vse pod nadzorom.
'Rodil se je najin fantek Svit. Toda ta fantek ni zajokal'
Misli mi odrinejo na konec avgusta leta 2019, ko sem imela pri ginekologinji redni pregled v nosečnosti. Ker imam sama sum na APS (antifosfolipidni sindrom), mi je izdala še napotnico za preventivni pregled v Ljubljani.
"Veliko lažje je imeti sedem otrok kot enega ali dva"
Tako iz lastnih izkušenj pove Anita Miklič, mamica sedmih otrok. Ampak vseeno – ni treba poskrbeti za enega, dva ali tri ... temveč za kar sedem otrok. Skuhati, oprati, pospraviti ... Kako? "Preprosto," odgovarja in obenem priznava, da niso popolni, da se včasih tudi sprejo, a da se nesoglasje na koncu vselej konča v lepem in umirjenem vzdušju.
"Mami, kdaj bom lahko počel vse, kar si želim ... brez tvojega dovoljenja?"
Matevža je zanimalo, koliko moraš biti star, da ti ni treba več staršev vprašati za dovoljenje. V smehu sem mu odgovorila, da me ne bo treba več ubogati, ko bo imel svojo upokojensko kartico.
Poznano? Ko je treba v šolo, bi spali, med vikendom pa so vsi razčuti že ob 6. uri
Spet je mimo jutro, ko se je Matic še iz postelje drl, kako zelo je on še zaspan in da naj ga jaz uredim, ko je Mija ponosno in vsa zaljubljena sama vase prikorakala iz sobice v najlepši in hkrati najbolj nepraktični oblekici in ko je Matevž že pol ure na vratih nemirno drencal, pritožujoč se, da bi on pa zdaj res že šel v šolo in da je naveličan stalnega čakanja.
"Jedel sem najboljšo juho na svetu!" - "Kakšno?" - "Brokolijevo!" - "?"
Pride zadnjič Matevž iz šole in izjavi, da je jedel najboljšo juho v svojem življenju. Ni znal natančno povedati, kakšno, njegov opis je bil (citiram): "Bila je zelene barve, z majhnimi, mini koščki nečesa, verjetno zelenjave ... Mogoče krompirja, korenčka, špinače? Ampak, res! Ful je bila dobra, najboljša juha, kar sem jo doslej jedel! Ever!" Presenečena, da je sploh jedel zelenjavno juho, sem na spletni strani šole preverila, iz česa je bila "najbolj okusna juha ever!", in šokirana ugotovila, da ga je navdušila brokolijeva juha. Brokolijeva!
