občutek krivde

Duševne stiske staršev otrok s posebnimi potrebami: Izzivi in rešitve
Otroci s posebnimi potrebami prinašajo edinstvene občutke radosti, veselja in ljubezni, a hkrati tudi velike izzive v življenje svojih staršev. Skrb za otroka s posebnimi potrebami je lahko nagrajujoča izkušnja, vendar pa je hkrati lahko tudi zelo zahtevna in stresna. Starši se srečujejo z različnimi duševnimi stiskami, ki jih je pomembno prepoznati, razumeti in se z njimi spoprijeti.

'Kakšna mama pripelje na svet otroka, ki se morata boriti, še preden ju vzame v naročje?'
Petra Znoj se je po porodu spopadala s strahom ter občutki krivde in osamljenosti. Spraševala se je: "Kaj bi lahko storila drugače? Kako bi lahko preprečila prezgodnji porod? Kako bi lahko svojima dvojčkoma pomagala v borbi za življenje?" Njen vsakdan je bil poln negotovosti in skrbi za preživetje njenih nedonošenčkov. Ogromno moč je za njiju črpala iz sebe, največjo uteho pa je našla pri mamicah, ki so preživljale podobno. Takrat se je rodil projekt "Junaki prvega nadstropja" in z njim se zdaj širi glas, ki naj ga slišijo vse mamice nedonošenčkov. Tiste, ki so že, in tiste, ki še bodo.

'Ne počutim se krivo, ker sem mama s kariero'
Zaposlene in uspešne mame pogosto čutijo nekakšno krivdo, ker otrokom ne posvečajo preveč pozornosti. A to je občutek, ki nikomur ne koristi, in ta slavna mama se tega dobro zaveda.

'Čarobna palčka ne obstaja, na to me je ena mama še posebej opozarjala'
Sonce je počasi začelo sijati tudi v moje preluknjano srce. Mnogokrat so bili žarki ljudje, ki so se pojavili v mojem življenju in mi pomagali prebroditi kakšno nevihto. Hkrati pa sem tudi sama začela sprejemati in ponotranjati nov način življenja, ki me je oziroma nas je čakal.

Priznani psiholog: 'To je izjemnega pomena za otroka'
Kako zelo pomembno je otroka že od malega naprej učiti čustvene inteligence, je razložil priznani ameriški psiholog in profesor na Univerzi Harvard, dr. Daniel Goleman. Hkrati navaja načine, na katere lahko otroka učimo čustvene inteligence.

Kako komunicirati z otroki o posledicah naravne katastrofe
Mnogo vprašanj se je pojavilo ob posledicah, ki so jih za seboj pustile poplave, a včasih preprosto ne vemo, kako bi o tem komunicirali s svojimi otroki. Kot starši si namreč želimo, da bi jim lahko prikrajšali vso bolečino in slabe izkušnje, a žal na nekatere stvari nimamo vpliva, imamo pa ga na svoje otroke. O tem smo se pogovarjali tudi s psihologinjo.

Zato je pomembno, da si starša delita skrb za otroka
Starševstvo prinaša veliko odgovornosti, a če si oba starša to sorazmerno delita, je vse skupaj lahko dosti lažje. Kako poiskati ravnovesje med vsemi obveznostmi? Preverite.

Zakaj kot mama konstantno čutim krivdo?
Vsaka mama se kdaj srečuje z občutkom, da ni dovolj dobra. Morda vas skrbi, da ne namenjate dovolj časa ali pozornosti otroku, da niste dovolj sproščeni v vlogi mame ali pa da ste prestrogi. Morda vam je žal, ker vas je službena odgovornost odvrnila od pomembnega dogodka za otroka. Občutek mamine krivde se lahko začne že v trenutku, ko se odločite za nosečnost, in traja vse življenje. Kako se soočati s tovrstnimi občutki?

Mamino duševno zdravje je pomembnejše kot kdaj koli prej
Materinstvo je izjemno obdobje, polno ljubezni in nežnosti, na drugi strani pa tudi izzivov in velikih sprememb. V vsem tem čustvenem vrtiljaku po porodu mati zlahka pozabi nase in se hitro znajde pod prevelikim pritiskom, ki ima posledice na duševno zdravje. Kako prepoznati tovrstne izzive in jih reševati? V tokratnem prispevku.

Znano igralko pretresla resnica o mamini smrti
Ameriška igralka, pisateljica in aktivistka Jane Fonda je svojo mamo izgubila, ko je bila stara komaj 12 let. Tragično novico ji je sporočil oče, ki je kot razlog smrti navedel srčno kap. Mlada Jane v njegove besede ni dvomila, dokler v roke ni prejela določene filmske revije ...

Čustveno okrevanje po umetni prekinitvi nosečnosti
Splav je lahko za vsakogar čustveno zahtevna izkušnja. Normalno je, da po postopku občutimo vrsto zapletenih čustev, vključno z žalostjo, krivdo in tesnobo. Nekatere ženske lahko občutijo olajšanje, druge pa se težko sprijaznijo s svojo odločitvijo. Ne glede na to, kako se počutite, si morate vzeti čas in se osredotočiti na čustveno okrevanje po splavu.

Dr. Andreja Poljanec: Nasilje med vrstniki in kako ukrepati?
Ob novicah o nasilju med vrstniki in tragičnih dogodkih, ki so se vrstili med mladimi, smo se začeli spraševati, kakšna prihodnost nas čaka. Mnogi starši so v strahu, kakšen postaja svet, v katerem je vse več virtualnega druženja, vse manj pa medsebojnih interakcij, pomoči in druženj na igrišču. A kot posamezniki se lahko odločimo, da se začaran krog prekine z nami, našo družino. In začnemo pri sebi, svojemu otroku. O tem smo se pogovarjali z Dr. Andrejo Poljanec, univ. dipl. psihologinjo ter zakonsko in družinsko terapevtko, sicer vodjo Oddelka za psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana.

Kako prepoznati ADHD pri otroku?
Otroci si želijo, da bi jih starši imeli radi in bi bili nanje ponosni, a včasih ne zmorejo slediti vsem pravilom in zahtevam, ki jih narekuje sodobna družba. V zadnjem času se veliko govori o motnji pozornosti in hiperaktivnosti, a nekateri otroci ostajajo tudi spregledani. Ali ima vaš otrok ADHD? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Kako se po porodu vrniti v formo?
Malce večji izziv miganje in telovadba predstavljata za vse ženske, ki so mamice, saj nosečnost in porod za seboj pustita določene telesne posledice in telo potrebuje nekoliko več časa, da se vrne v staro formo. Pomagate pa si lahko z naslednjimi nasveti.

5 mitov o materinstvu
Pričakovanje materinske vloge je vedno povezano z dvojnimi občutki – na eni strani se bodoča mamica neskončno veseli novega družinskega člana, po drugi strani pa je prisoten tudi strah. Bom kos novi vlogi? V današnjem času največ informacij najdemo kar na spletu, kjer na številnih forumih in skupinah za mlade mamice potekajo številni pogovori in deljenje nasvetov, kar pri mnogih povzroči zmedo. Katere informacije nimajo nobene povezave z resničnostjo in čemu sploh verjeti?

Ko je otrok razpet med dvema ognjema
V nekaterih družinah starši s svojim otrokom delijo preveč ali jih celo povlečejo v starševski sistem. To je še posebej značilno za družine, kjer so prisotne zasvojenosti, duševne bolezni in kjer med zakoncema vladajo konflikti ter odtujenost. Otrok v tem primeru postane čustven partner svojemu staršu (ali obema) in prevzame vlogo zaupnika ter podpornika. Čeprav starši to v večini primerov počnejo nenamerno in se ne zavedajo vpliva te dinamike, pa je otrok v tej vlogi primoran prezgodaj odrasti, zato je oropan brezskrbnega otroštva, posledice pa se lahko kažejo tudi v odraslosti.

Biti priden = biti neviden?
Otroci še vedno oblikujejo zavedanje samega sebe in razvijajo svoje videnje ter razumevanje sveta, ki jih obdaja. Zato je bistvenega pomena, da uporabljamo jezik, ki je konstruktiven, podpira in daje moč. Jezik, ki ne omejuje, vendar krepi otrokov osebnostni razvoj.

'Ni enostavno zapustiti doma in vsega, kar te veže nanj'
V Sloveniji deluje 20 varnih hiš in 10 materinskih domov, kamor se lahko po pomoč zatečejo mamice z otroki. S svojimi sodelavci jim že vrsto let pomaga tudi predsednica Sekcije varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije, Suzi Kvas, ki med drugim poudarja: "Bolečina bi nam bila velikokrat lahko prihranjena, če bi znali poslušati drug drugega in se predvsem slišati. Zato menim, da je najbolj pomembno, da smo senzibilni, da zaznamo stisko posameznikov okoli nas in da poskušamo pomagati po svojih močeh."

Kako prepoznamo anksioznega otroka?
Med otroci in mladostniki je vse več takšnih, ki doživljajo panične napade, se bojijo socialnih stikov, se samopoškodujejo in nočejo v šolo. Razlogi za razvoj anksioznosti pri otroku so kombinacija različnih dejavnikov. Več o tem v tokratnem prispevku.

8 korakov, s katerimi otroka učimo sprejemati svoje napake
Velik in pomemben del odraščanja otrok predstavljajo tudi napake, spodrsljaji, padci in neuspehi, ki jih doživljajo tako v odnosih z drugimi kot tudi pri šolskih zahtevah. Kako se bodo znali soočati z njimi, pa je močno odvisno tudi od staršev. Ste med starši, ki otroka pozitivno spodbujajo in učijo, da so tudi napake del življenja, onimi, ki grajajo in kaznujejo, ali tistimi, ki želijo otroka zaščititi pred vsemi neprijetnimi izkušnjami odraščanja?

'Žal mi je, da sem postala mati'
Ena izmed tabu tem je tudi nezaželeno starševstvo. Koliko posameznikov ali parov je, ki se niso našli v vlogi staršev, ki imajo ob tem občutke neizpolnjenosti, obžalovanja in sramu? Veliko.

Saša Krajnc: Priden je, kdor je neviden, neslišen in brez ugovarjanja izpolnjuje pričakovanja
Starši si pogosto želimo, da bi bili naši otroci pridni in bi pozabili na besedo NE pri izpolnjevanju naših želja, zahtev ali pogojev. Pravzaprav ne samo naših, ampak da bi se kar najbolje uklonili sistemu, ki ga narekuje sodobna družba. Ampak pretirana pridnost lahko vodi tudi v nemalo težav, ki se večkrat izrazijo šele kasneje. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko dr. Sašo Krajnc.

Anita Ogulin: Med revnimi je vse več zaposlenih, ki ne zmorejo čez mesec
Stiska, nemoč, kup neplačanih položnic in vsakodnevne borbe, kako preživeti, danes marsikoga spravljajo v obup. Vse hujše breme svojih staršev pa pogosto nosijo tudi njihovi nič krivi otroci, ki so prikrajšani za toliko stvari, med drugim za brezskrbno otroštvo. O družinah v stiski in revščini, ki je vse bolj prisotna v slovenski družbi, smo se pogovarjali tudi s humanitarko Anito Ogulin (ZPM Moste–Polje).

Čustveno partnerstvo: Ko starši iščejo čustveno podporo pri otroku
Pri čustvenem partnerstvu gre za družinsko dinamiko, kjer eden od staršev (lahko tudi oba) išče čustveno podporo pri otroku. Zdravih razmejitev v takšnem sistemu ni, saj otrok nezavedno postane del starševskega sveta in prevzame vlogo tolažnika, podpornika.

Fenomen odpora do dojenja: Ko dojenje prebuja neprijetna čustva
Dojenje naj bi poleg funkcije hranjenja predstavljalo tudi čudovito intimno izkušnjo medsebojnega povezovanja matere in otroka, a žal se ne izide vedno tako. Ste že slišali za fenomen odpora do dojenja (BAA)? Gre fiziološki odziv doječe matere na izkušnjo dojenja svojega otroka. Najpogosteje se izraža v občutkih tesnobe, jeze, besa, mravljinčenja po koži ali močni želji, da bi z dojenjem prenehali. To je še ena od tem, o kateri se le redko razpravlja, saj mnoge ženske zaradi predsodkov o njej ne želijo odkrito spregovoriti.

Starši, kaj bi storili, če bi se nekdo ves čas drl na vas? Bi se podredili ali se umaknili in prekinili stik?
"So primeri, ko pridejo starši k meni z najstnikom, s katerim ne najdejo več stika. Ponavadi je ves čas zaprt v sobi za računalnikom in mama toži, da nič ne stori in nič ne naredi. Kriči nanj, mu naroča, kaj vse mora, kaj še ni in zakaj še ni," je opisala dr. Lucija Čevnik. V pogovoru ugotovi, da starši v resnici ne vedo, kaj otrok dela za računalnikom in da so izgubili stik z njim. "Ampak pomislite, kakšno stično točko bi lahko našla, če bi mama pokazala zanimanje vsaj 10, 15 minut na teden, kaj njen otrok počne na računalniku – brez zasliševanja, temveč zgolj kazanje njenega resničnega zanimanja! Če bi si morda kdaj celo vzela čas in igrala igrice z njim, ga povprašala o likih, vsebini in nato ob odhodu iz sobe na prijazen način še opomnila, naj odnese smeti, kot sta se dogovorila. Odnos bi se bistveno spremenil. Vedno se," je dejala.

Rojstvo otroka: včasih se ljubezen na prvi pogled ne zgodi
Mnoge ženske med nosečnostjo vodijo prepričanja, da trenutek rojstva vsebuje transcendentni trenutek čiste ljubezni. A ob prvemu stiku in pogledu v oči se včasih ne zgodi nič. Samo praznina, občutek zmedenosti, krivde in morda celo vprašanj: Kdo je ta otrok, zakaj nimam občutka, da je moj? Presežni občutki, ki spremljajo prihod otroka, niso vedno prisotni, včasih celo daleč od tega. Vsak odnos zahteva svoj čas in pri odnosu med materjo in otrokom ni nič drugače.

"Izvolite, tukaj imate moja pljuča! Menjam jih, samo dajte jih mojemu otroku."
"Naši spomini na prve mesece po porodu niso vonj po mleku in po dnevni sobi, kjer se zavite v odejo z neumitimi lasmi crkljamo z dojenčkom. Naši spomini so vonj po razkužilu, piskanje aparatov in dve uri na dan, ko dobimo svoj zaklad na prsi. So bojazen, kaj se bo zgodilo. So fizična bolečina, ki jo občutiš, ker ne moreš pomagati svojemu otroku," se spominja Petra Znoj. Danes ponosna mamica dveh zdaj že velikih borcev pomaga drugim mamicam nedonošenčkov in tistim, ki bodo nekoč hodile po njihovi poti.

To so znaki zapoznelega spolnega dozorevanja pri otroku
Najstniku je treba v obdobju spolnega dozorevanja dati dovoljenje, da se lahko zgolj opazuje v svojih čustvih, mislih in telesnih odzivih. Treba mu je dati tudi vedeti, da mu ni treba prehitro eksperimentirati s spolnostjo, da bi se preizkusil. Čudovito je, če ima najstnik občutek, da lahko starše vpraša kar koli in mu bodo brez prikrivanja odgovorili.

Tako prihod otroka spremeni življenje moškega
Prihod novorojenčka v trenutku spremeni način življenja novopečeni mamici in očku. Kar naenkrat poleg službe obveznost postane še skrb za družino. Kljub temu pa starša ne smeta pozabiti nase, na svoje potrebe, želje in aktivnosti, ki ju izpopolnjujejo in ju napolnijo z energijo ter zadovoljstvom. Tako tudi nič ni narobe, če si očka vzame čas zase in brez slabe vesti pogleda razburljivo nogometno tekmo. Zbrali smo nekaj razlogov, zakaj očki ne smete imeti slabe vesti, če si vzamete čas zase.