občutek krivde
To so posledice 'gaslighting starševstva'
'Gaslighting' je subtilna in prikrita oblika psihične zlorabe, ki vključuje ponavljajoče se poskuse vplivanja na osebo, da ta sčasoma začne dvomiti v svojo presojo, spomin, razum – vase. V tem kontekstu starš, ki pri svoji vzgoji uporablja 'gaslighting', dosledno zanika ali oporeka otrokovemu doživljanju in izkušnjam ter s tem spodkopava njegov občutek za resničnost. V nadaljevanju preverite, kakšne so lahko posledice za otroka.
Kakšno zvezo ima risanka s pospravljanjem?
"Kazni v nobeni obliki niso primerne, če gre za umetno povzročitev trpljenja in nimajo zveze z izzivom. Na primer: če ne pospraviš igrač, ne bo risanke ali če ne poješ večerje, ti ne bom prebrala pravljice. Če otrok ne je večerje, bo lačen – toje naravna posledica. In pravljica nima prav nobene zveze z večerjo," pojasnjuje Dejana Dejanović.
"Vem, da imata starša raje sestrico kot mene!"
Ko otrok staršu očita, da ima raje sestrico ali bratca, je starš šokiran. Starši vzgajajo svoje otroke v prepričanju, da ne delajo razlik, a raziskave kažejo, da je naklonjenost staršev enemu od otrok zelo pogosta. Prisotna je namreč v 65 % družinah in je predmet številnih raziskav v različnih kulturah. Treba je vedeti, da je zelo škodljiva, saj se dolgotrajne posledice odražajo v počutju otrok v vseh obdobjih življenja. V večini primerov se starši svojega vedenja niti ne zavedajo.
Razbijamo tabuje: kaj bi morali starši vedeti o samozadovoljevanju svojih najstnikov
Že samo izraz samozadovoljevanje marsikateremu staršu prebudi občutke sramu, ko gre za njihove najstnike, pa poleg slednjega morda tudi nelagodje, negotovost in številna vprašanja. Se z najstnikom o tem sploh pogovarjati ali biti raje tiho? Kaj storiti, če najstnika pri tem zalotimo? Kdaj gre za odklone? O tem in še čem, si preberite v tokratnem članku.
Maša M. Bahor: 'V dobrem odnosu je rešljiva vsaka težava, stiska ali bolečina'
Z zakonsko in družinsko terapevtko, Mašo M. Bahor smo se pogovarjali o materinstvu, romantičnih pričakovanjih tega obdobja, primerjanju mam na družbenih omrežjih, strahovih, občutkih krivde in tem, kaj je v obdobju materinstva resnično pomembno.
Duševne stiske staršev otrok s posebnimi potrebami: Izzivi in rešitve
Otroci s posebnimi potrebami prinašajo edinstvene občutke radosti, veselja in ljubezni, a hkrati tudi velike izzive v življenje svojih staršev. Skrb za otroka s posebnimi potrebami je lahko nagrajujoča izkušnja, vendar pa je hkrati lahko tudi zelo zahtevna in stresna. Starši se srečujejo z različnimi duševnimi stiskami, ki jih je pomembno prepoznati, razumeti in se z njimi spoprijeti.
'Kakšna mama pripelje na svet otroka, ki se morata boriti, še preden ju vzame v naročje?'
Petra Znoj se je po porodu spopadala s strahom ter občutki krivde in osamljenosti. Spraševala se je: "Kaj bi lahko storila drugače? Kako bi lahko preprečila prezgodnji porod? Kako bi lahko svojima dvojčkoma pomagala v borbi za življenje?" Njen vsakdan je bil poln negotovosti in skrbi za preživetje njenih nedonošenčkov. Ogromno moč je za njiju črpala iz sebe, največjo uteho pa je našla pri mamicah, ki so preživljale podobno. Takrat se je rodil projekt "Junaki prvega nadstropja" in z njim se zdaj širi glas, ki naj ga slišijo vse mamice nedonošenčkov. Tiste, ki so že, in tiste, ki še bodo.
'Ne počutim se krivo, ker sem mama s kariero'
Zaposlene in uspešne mame pogosto čutijo nekakšno krivdo, ker otrokom ne posvečajo preveč pozornosti. A to je občutek, ki nikomur ne koristi, in ta slavna mama se tega dobro zaveda.
'Čarobna palčka ne obstaja, na to me je ena mama še posebej opozarjala'
Sonce je počasi začelo sijati tudi v moje preluknjano srce. Mnogokrat so bili žarki ljudje, ki so se pojavili v mojem življenju in mi pomagali prebroditi kakšno nevihto. Hkrati pa sem tudi sama začela sprejemati in ponotranjati nov način življenja, ki me je oziroma nas je čakal.
Priznani psiholog: 'To je izjemnega pomena za otroka'
Kako zelo pomembno je otroka že od malega naprej učiti čustvene inteligence, je razložil priznani ameriški psiholog in profesor na Univerzi Harvard, dr. Daniel Goleman. Hkrati navaja načine, na katere lahko otroka učimo čustvene inteligence.
Kako komunicirati z otroki o posledicah naravne katastrofe
Mnogo vprašanj se je pojavilo ob posledicah, ki so jih za seboj pustile poplave, a včasih preprosto ne vemo, kako bi o tem komunicirali s svojimi otroki. Kot starši si namreč želimo, da bi jim lahko prikrajšali vso bolečino in slabe izkušnje, a žal na nekatere stvari nimamo vpliva, imamo pa ga na svoje otroke. O tem smo se pogovarjali tudi s psihologinjo.
Zato je pomembno, da si starša delita skrb za otroka
Starševstvo prinaša veliko odgovornosti, a če si oba starša to sorazmerno delita, je vse skupaj lahko dosti lažje. Kako poiskati ravnovesje med vsemi obveznostmi? Preverite.
Zakaj kot mama konstantno čutim krivdo?
Vsaka mama se kdaj srečuje z občutkom, da ni dovolj dobra. Morda vas skrbi, da ne namenjate dovolj časa ali pozornosti otroku, da niste dovolj sproščeni v vlogi mame ali pa da ste prestrogi. Morda vam je žal, ker vas je službena odgovornost odvrnila od pomembnega dogodka za otroka. Občutek mamine krivde se lahko začne že v trenutku, ko se odločite za nosečnost, in traja vse življenje. Kako se soočati s tovrstnimi občutki?
Mamino duševno zdravje je pomembnejše kot kdaj koli prej
Materinstvo je izjemno obdobje, polno ljubezni in nežnosti, na drugi strani pa tudi izzivov in velikih sprememb. V vsem tem čustvenem vrtiljaku po porodu mati zlahka pozabi nase in se hitro znajde pod prevelikim pritiskom, ki ima posledice na duševno zdravje. Kako prepoznati tovrstne izzive in jih reševati? V tokratnem prispevku.
Znano igralko pretresla resnica o mamini smrti
Ameriška igralka, pisateljica in aktivistka Jane Fonda je svojo mamo izgubila, ko je bila stara komaj 12 let. Tragično novico ji je sporočil oče, ki je kot razlog smrti navedel srčno kap. Mlada Jane v njegove besede ni dvomila, dokler v roke ni prejela določene filmske revije ...
Čustveno okrevanje po umetni prekinitvi nosečnosti
Splav je lahko za vsakogar čustveno zahtevna izkušnja. Normalno je, da po postopku občutimo vrsto zapletenih čustev, vključno z žalostjo, krivdo in tesnobo. Nekatere ženske lahko občutijo olajšanje, druge pa se težko sprijaznijo s svojo odločitvijo. Ne glede na to, kako se počutite, si morate vzeti čas in se osredotočiti na čustveno okrevanje po splavu.
Dr. Andreja Poljanec: Nasilje med vrstniki in kako ukrepati?
Ob novicah o nasilju med vrstniki in tragičnih dogodkih, ki so se vrstili med mladimi, smo se začeli spraševati, kakšna prihodnost nas čaka. Mnogi starši so v strahu, kakšen postaja svet, v katerem je vse več virtualnega druženja, vse manj pa medsebojnih interakcij, pomoči in druženj na igrišču. A kot posamezniki se lahko odločimo, da se začaran krog prekine z nami, našo družino. In začnemo pri sebi, svojemu otroku. O tem smo se pogovarjali z Dr. Andrejo Poljanec, univ. dipl. psihologinjo ter zakonsko in družinsko terapevtko, sicer vodjo Oddelka za psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana.
Kako prepoznati ADHD pri otroku?
Otroci si želijo, da bi jih starši imeli radi in bi bili nanje ponosni, a včasih ne zmorejo slediti vsem pravilom in zahtevam, ki jih narekuje sodobna družba. V zadnjem času se veliko govori o motnji pozornosti in hiperaktivnosti, a nekateri otroci ostajajo tudi spregledani. Ali ima vaš otrok ADHD? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Kako se po porodu vrniti v formo?
Malce večji izziv miganje in telovadba predstavljata za vse ženske, ki so mamice, saj nosečnost in porod za seboj pustita določene telesne posledice in telo potrebuje nekoliko več časa, da se vrne v staro formo. Pomagate pa si lahko z naslednjimi nasveti.
5 mitov o materinstvu
Pričakovanje materinske vloge je vedno povezano z dvojnimi občutki – na eni strani se bodoča mamica neskončno veseli novega družinskega člana, po drugi strani pa je prisoten tudi strah. Bom kos novi vlogi? V današnjem času največ informacij najdemo kar na spletu, kjer na številnih forumih in skupinah za mlade mamice potekajo številni pogovori in deljenje nasvetov, kar pri mnogih povzroči zmedo. Katere informacije nimajo nobene povezave z resničnostjo in čemu sploh verjeti?
Ko je otrok razpet med dvema ognjema
V nekaterih družinah starši s svojim otrokom delijo preveč ali jih celo povlečejo v starševski sistem. To je še posebej značilno za družine, kjer so prisotne zasvojenosti, duševne bolezni in kjer med zakoncema vladajo konflikti ter odtujenost. Otrok v tem primeru postane čustven partner svojemu staršu (ali obema) in prevzame vlogo zaupnika ter podpornika. Čeprav starši to v večini primerov počnejo nenamerno in se ne zavedajo vpliva te dinamike, pa je otrok v tej vlogi primoran prezgodaj odrasti, zato je oropan brezskrbnega otroštva, posledice pa se lahko kažejo tudi v odraslosti.
Biti priden = biti neviden?
Otroci še vedno oblikujejo zavedanje samega sebe in razvijajo svoje videnje ter razumevanje sveta, ki jih obdaja. Zato je bistvenega pomena, da uporabljamo jezik, ki je konstruktiven, podpira in daje moč. Jezik, ki ne omejuje, vendar krepi otrokov osebnostni razvoj.
'Ni enostavno zapustiti doma in vsega, kar te veže nanj'
V Sloveniji deluje 20 varnih hiš in 10 materinskih domov, kamor se lahko po pomoč zatečejo mamice z otroki. S svojimi sodelavci jim že vrsto let pomaga tudi predsednica Sekcije varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije, Suzi Kvas, ki med drugim poudarja: "Bolečina bi nam bila velikokrat lahko prihranjena, če bi znali poslušati drug drugega in se predvsem slišati. Zato menim, da je najbolj pomembno, da smo senzibilni, da zaznamo stisko posameznikov okoli nas in da poskušamo pomagati po svojih močeh."
Kako prepoznamo anksioznega otroka?
Med otroci in mladostniki je vse več takšnih, ki doživljajo panične napade, se bojijo socialnih stikov, se samopoškodujejo in nočejo v šolo. Razlogi za razvoj anksioznosti pri otroku so kombinacija različnih dejavnikov. Več o tem v tokratnem prispevku.
8 korakov, s katerimi otroka učimo sprejemati svoje napake
Velik in pomemben del odraščanja otrok predstavljajo tudi napake, spodrsljaji, padci in neuspehi, ki jih doživljajo tako v odnosih z drugimi kot tudi pri šolskih zahtevah. Kako se bodo znali soočati z njimi, pa je močno odvisno tudi od staršev. Ste med starši, ki otroka pozitivno spodbujajo in učijo, da so tudi napake del življenja, onimi, ki grajajo in kaznujejo, ali tistimi, ki želijo otroka zaščititi pred vsemi neprijetnimi izkušnjami odraščanja?
'Žal mi je, da sem postala mati'
Ena izmed tabu tem je tudi nezaželeno starševstvo. Koliko posameznikov ali parov je, ki se niso našli v vlogi staršev, ki imajo ob tem občutke neizpolnjenosti, obžalovanja in sramu? Veliko.
Saša Krajnc: Priden je, kdor je neviden, neslišen in brez ugovarjanja izpolnjuje pričakovanja
Starši si pogosto želimo, da bi bili naši otroci pridni in bi pozabili na besedo NE pri izpolnjevanju naših želja, zahtev ali pogojev. Pravzaprav ne samo naših, ampak da bi se kar najbolje uklonili sistemu, ki ga narekuje sodobna družba. Ampak pretirana pridnost lahko vodi tudi v nemalo težav, ki se večkrat izrazijo šele kasneje. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko dr. Sašo Krajnc.
Anita Ogulin: Med revnimi je vse več zaposlenih, ki ne zmorejo čez mesec
Stiska, nemoč, kup neplačanih položnic in vsakodnevne borbe, kako preživeti, danes marsikoga spravljajo v obup. Vse hujše breme svojih staršev pa pogosto nosijo tudi njihovi nič krivi otroci, ki so prikrajšani za toliko stvari, med drugim za brezskrbno otroštvo. O družinah v stiski in revščini, ki je vse bolj prisotna v slovenski družbi, smo se pogovarjali tudi s humanitarko Anito Ogulin (ZPM Moste–Polje).
Čustveno partnerstvo: Ko starši iščejo čustveno podporo pri otroku
Pri čustvenem partnerstvu gre za družinsko dinamiko, kjer eden od staršev (lahko tudi oba) išče čustveno podporo pri otroku. Zdravih razmejitev v takšnem sistemu ni, saj otrok nezavedno postane del starševskega sveta in prevzame vlogo tolažnika, podpornika.
Fenomen odpora do dojenja: Ko dojenje prebuja neprijetna čustva
Dojenje naj bi poleg funkcije hranjenja predstavljalo tudi čudovito intimno izkušnjo medsebojnega povezovanja matere in otroka, a žal se ne izide vedno tako. Ste že slišali za fenomen odpora do dojenja (BAA)? Gre fiziološki odziv doječe matere na izkušnjo dojenja svojega otroka. Najpogosteje se izraža v občutkih tesnobe, jeze, besa, mravljinčenja po koži ali močni želji, da bi z dojenjem prenehali. To je še ena od tem, o kateri se le redko razpravlja, saj mnoge ženske zaradi predsodkov o njej ne želijo odkrito spregovoriti.
