mladostniki in družbena omrežja
Kako lahko najstniku pomagamo preoblikovati FOMO v JOMO?
Današnji najstniki odraščajo v svetu, kjer se neprestano nekaj dogaja - in to ne le tam nekje zunaj, temveč tudi na zaslonu, v obliki neskončnih objav, sporočil, všečkov ... Skoraj nobena izkušnja ni več zgolj trenutek, ki se zgodi in mine, saj se vse beleži, deli in komentira. V tem kontekstu ni presenetljivo, da se mnogi najstniki soočajo z občutkom, da nekaj zamujajo. Ta občutek ima tudi svoje ime: FOMO (ang. fear of missing out), strah pred tem, da niso del nečesa pomembnega, vznemirljivega. Pa je res nujno, da so vedno vključeni v vse? In kako jim kot starši lahko pomagamo, da ta tesnoben občutek nadomestijo z nečim globljim - z JOMO (ang. joy of missing out), veseljem, da sledijo sebi, ne glede na zunanje pritiske?
Nevaren izziv tudi v Sloveniji: To početje otrok je smrtno nevarno!
Na spletu so se pojavila opozorila, da se med mladimi hitro širi nov, izjemno nevaren spletni izziv. Ta izziv, imenovan "Angel smrti", je zelo priljubljen predvsem na platformi TikTok. Poziva mlade, naj stečejo pred vozeča vozila in pri tem snemajo videoposnetke, ki jih nato delijo na spletu.
Mladostniki o svojih stiskah molčijo
Starši, bodite oporni steber: Kako otrokom pomagati pri obvladovanju stresa?
Branje za otroke ni težko, če veste kako: Praktični nasveti pisateljev in knjižničarjev
Kako navdušiti mlade za branje, ko jih vsak dan mamijo telefoni, video vsebine in družbena omrežja? Svoje poglede delijo Primož Suhodolčan, Davorka Štefanec, Nejka Omahen Šikonja, Rok Bohinc, Janja Vidmar, Igor Karlovšek in Sebastijan Pregelj – priljubljeni (mladinski) pisatelji, ki so med drugimi spisali knjižne uspešnice "Košarkar naj bo!", "Strašilka", "Vihar v meni", "Smrdljivc", "Princeska z napako", "Preživetje" in "Zmaj nad mestom". Njihovim razmislekom se pridružuje knjižničarka Mojca Nose, ki vsak dan spremlja bralne navade mladih in neutrudno išče poti, kako jih čim dlje zadržati ob knjigah. Hkrati pa tudi vsi razkrivajo, katera knjiga jih je v otroštvu najbolj očarala. Preverite!
Adolescenca: serija, ki sproža pogovor o tem, kam peljemo naše otroke
Serija Adolescenca, ki pripoveduje zgodbo o 13-letnem fantu, aretiranem zaradi grozljivega zločina, je povzročila val tesnobe med mnogimi starši – tudi v Sloveniji. Serija namreč opozarja na rastoči vpliv toksičnih in mizoginističnih vsebin, ki so dostopne otrokom in mladostnikom, še posebej prek družbenih omrežij.
Zakaj najstniki težko ohranjajo koncentracijo?
Mnogi starši in učitelji opažajo, da imajo najstniki pogosto težave s pozornostjo in daljšo osredotočenostjo. Razlogi za to so številni in kompleksni, povezani pa so z biološkimi, psihološkimi in okoljskimi dejavniki. Razumevanje le-teh ter uvajanje ustreznih strategij lahko bistveno pripomoreta k boljšemu obvladovanju izzivov s koncentracijo. V nadaljevanju preverite, kako jih lahko pri tem podprete.
Kako krepiti samopodobo najstnika?
Imeti najstnika ni enostavno. Prehaja skozi veliko sprememb, spopada se z novimi pritiski in odrašča v svetu, s katerim se morda ne boste znali soočiti. Podoba telesa pa je le ena od težav, s katerimi se bo medtem spopadal. Kako izboljšati samozavest najstnika in biti njegova podpora med odraščanjem? Preverite.
Starši pozor, na družbenem omrežju vse bolj priljubljeni 'paracetamol izziv'
Izziv spodbuja prekomerno rabo zdravil s paracetamolom, kar lahko privede do resnih zdravstvenih zapletov.
Sextorsion pri najstnikih: spolno izsiljevanje in čustvene stiske
V času napredne tehnologije in poplave družbenih omrežij se pojavljajo tudi številne oblike spletnega nasilja. Eno teh je spolno izsiljevanje, pri katerem je otrok zaradi groženj o razkritju prisiljen v pošiljanje nazornih slik, videoposnetkov ali celo v samo spolno dejanje. Pri tovrstnih izsiljevanjih so v današnjem času pogosta tarča prav najstniki, saj storilci za vzpostavljanje stika uporabljajo priljubljene družabne medije, igralne platforme in aplikacije za sporočanje. Preverite, kaj storiti, če vaš otrok postane žrtev tovrstnega nasilja.
Kako najstnikom omejiti čas pred zasloni?
Današnji najstniki preživijo velik del svojega časa pred zasloni – bodisi s pisanjem sporočil na pametnih telefonih, gledanjem videov na računalnikih ali igranjem igric. Povprečno pred njimi preživijo kar devet ur na dan. Kako to vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje?
Vas bo otrok udaril, če mu vzamete internet?
Nekoč smo otroci ob deževnih dneh brali stripe in knjige. Ali pa gledali v prazno. Danes številni otroci preživljajo popoldneve za ekranom. Nenadzorovani so lahko v zelo slabi družbi. Se zavedamo nevarnosti, ki prežijo nanje?
Znaki, ki kažejo, da so otroci zasvojeni z družbenimi omrežji
Raziskave kažejo, da otroci uporabljajo družbena omrežja na različne načine. Nekateri otroci oz. mladostniki z uporabo družbenih omrežij pridobivajo informacije oz. vstopajo v svet, širijo svojo socialno mrežo in z uporabo predvsem pridobivajo. A kaj storiti, ko postanejo odvisni od njih?
Dr. Marija Anderluh: ''Za otrokov razvoj ni dobro, če zasloni prevzamejo vlogo varuške"
Kako na otroka in mladostnika vplivajo raznovrstne naprave, ki so danes na dosegu rok? Kdaj je uporaba naprav prezgodnja? Kakšen vpliv na duševno zdravje in samopodobo na otroke in mladostnike imajo družbena omrežja? Kako pomembno je, da kot starši nadzorujemo, kdaj in kako se uporabljajo raznorazne naprave? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Govorimo, kako slabi so telefoni za otrokov razvoj, a jih uporabljamo vsi
Zaslonska tehnologija – telefoni, tablice – je s svojimi vsebinami ustvarjena, da nas pritegne in ohrani čim več časa prisotne. Odrasli se pogosto težko odlepimo od zaslona, saj nam naša naprava nenehno ponuja vsebine, ki nas zanimajo in navdušujejo.
Nermin Bajramović: Dobrega učitelja žene strast do predmeta, ki ga uči
Hudomušen, zagnan, pravičen in predan: To so besede, s katerimi bi lahko opisali osnovnošolskega učitelja Nermina Bajramovića, ki poučuje matematiko. Za svoje delo, trud in predanost učencem je prejel nagrado za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Kaj je tisto, kar ga pri delu motivira, kaj mu nagrada pomeni in katere karakteristike po njegovem odlikujejo dobrega učitelja, nam je zaupal v spodnjem pogovoru. Vabljeni k branju.
#samopoškodovanje na družbenih omrežjih
Družbena omrežja preplavlja nov trend samopoškodovanja, kaže pa se predvsem v deljenju fotografij z ranami, ki si jih najstniki zadajo sami. Gre za nazorne fotografije ožganin, ureznin in opeklin pri čemer uporabljajo tudi ključnike, kot so denimo "samopoškodovanje", "sovražim se" in "rezanje". Podatki so skrb vzbujajoči, saj je bilo v letu 2018 na družbenem omrežju Instagram identificiranih več kot 1,2 milijona najstniških objav na to temo.
Doc. Dr. Uroš Ocepek: 'Biti drugačen ni tako slabo, kot je bilo nekoč'
Učiteljski poklic prinaša s seboj različne zadolžitve in odgovornosti. Včasih je pestro, stresno in naporno, pa vendar se vsi učitelji strinjajo, da je, če ta poklic opravljaš s srcem, na koncu ves trud poplačan z uspehi in srečo učencev. Tokrat smo se pogovarjali s srčnim učiteljem, doc. dr. Urošem Ocepkom.
Zakaj se otroci vedno težje zaigrajo?
Živimo v svetu, ki ga preplavlja morje pametnih naprav, ki naj bi lajšale naša življenja. In vsekakor do neke mere tudi jih. Vendar, ali se resnično zavedamo vseh pasti, v katere nas lahko te naprave lahko pahnejo. O tem, kdaj otroku ponuditi medijsko vsebino na tablici ali telefonu, o motnjah razvoja otrok zaradi prehitrega uvajanja v elektronski svet in še marsičem, smo se pogovarjali z gospo Loreno Pahović, svetovalko v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta – Logout.
