kotiček špela
Špelin kotiček: Ali sem zaradi tega slaba mama?!
Kaj pomeni biti dober starš, dobra mama? Je to tista mama, ki ne hodi v službo, da lahko vso svojo energijo, čas in ljubezen nameni svojim otrokom? Je to mogoče tista mama, ki svojim otrokom lahko nudi vso materialno podporo in jim omogoči vse, kar si želijo, tako finančno kot čustveno? Ali pa je to tista mama, ki je veliko odsotna, veliko v službi in se morajo zaradi tega otroci bolje znajti sami, postanejo bolj neodvisni in iznajdljivi, kar za življenje niti ni tako zelo slabo? Ali sploh obstaja mama, ki bo v očeh vseh ostalih vedno res dobra mama?
Špelin kotiček: Tehtnica ne kaže prav!
Pravijo, da se za kilograme, pridobljene med nosečnostjo, ženske ne smemo obremenjevati. Da je to najlepši in najbolj primeren čas, ko lahko ješ vse, kar ti srce poželi, ne da bi se ti bilo potrebno za to obremenjevati in da bi te zaradi tega kdo čudno gledal, češ da si požrešna. Kdaj pa boš jedla, če ne takrat, ko si noseča. Saj moraš, po besedah naših babic, takrat jesti za dva. Ampak zakaj za božjo voljo imajo potem pri ginekologu tehtnice?! In to še take, ki ne kažejo prav!
Špelin kotiček: Zakaj so otroci med seboj tako zelo različni?!
Zakaj so si otroci med seboj tako zelo različni? Dva iz iste družine, obdaja ju enako okolje, enaka vzgoja, pa sta popolnoma različna. Pri nas je to precej opazno, ko se usedemo za mizo h kosilu. Tudi pri zajtrku, večerji ali malicah je popolnoma enako. Pa mi niti slučajno ni jasno zakaj.
Špelin kotiček: To so uši! Panikaaaa!
Vrtec je za nekatere otroke, če ne kar za vse, prva prava prelomnica v življenju, ko se prvič ločijo od staršev, starih staršev. Pridejo v popolnoma novo okolje, kjer vlada popolnoma nov red, stvari nenadoma potekajo drugače. In mislim, da ni starša, ki ga ne bi vsaj malo skrbelo, kako bo otrok vse skupaj sprejel, se navadil, se vklopil v skupino in sprejel vzgojiteljice. Tudi mene je to doletelo, dvakrat. Vendar me je bolj kot to skrbelo nekaj povsem drugega …
Špelin kotiček: Starši vzgajajo – babice in dedki razvajajo?!
Včasih si resnično zaželim, da bi se lahko odselili daleč proč od vseh sorodnikov, babic in dedkov, da bi lahko živeli v miru, tako kot paše nam in nič drugače. Da nama z možem ne bi nihče ''pametoval'', kako je treba vzgajati otroke, kaj je prav in kaj ne, kaj se dovoli in česa se ne sme.
Špelin kotiček: Družinska sreča na izletu
Spomnim se naših družinskih izletov, ko sem bila še sama otrok. Niti mi ni tako zelo v spominu ostalo, kje smo bili in kaj vse smo tam delali in videli, kot to, kako smo prišli do tja. Spomnim se očeta in mame, kako sta skupaj načrtovala pot, kako je mama vedno imela komentarje na očetovo vožnjo, predvsem pa se spomnim naju z bratom, kako zabavno nama je bilo spravljati mamo ob živce.
Špelin kotiček: 'Kaj pa ti je hudega, saj si na porodniški!'
Ali ni to lepo, ko vidiš mamico z vozičkom, vso nasmejano, ponosno na to, da je mamica, da je lahko na porodniškem dopustu za svojega otroka. Kar žari od sreče in bi najraje vsem pokazala svojega otročka, ker je njen popoln, najboljši in najbolj luštkan od vseh.
