jeza
Izpoved mame: 'Ko te fizično boli, ker ti je tako hudo'
Tako se je naše skupno popotovanje zares začelo. Namesto po treh dneh smo prišli iz bolnice po dobrem mesecu, ampak važno, da smo prišli. Še nekaj časa smo ostali pri moji mami, ker sem se predvsem jaz tako počutila bolj varno. Z možem sva bila oba tako mlada, tako neizkušena, vse je bilo tako novo, nepoznano, razburljivo in strašno hkrati, da je bil vonj domačnosti varen pristan, ki me je tolažil, da bo vse v redu. Nemir v meni je rastel in prav tako v možu.
Kaznujete otroka? Strokovnjakinja meni, da kazen nikoli ni učinkovita metoda
Pisala nam je bralka, ki se sprašuje, ali je kaznovanje s sedenjem na stolčku ustrezno. Za mnenje smo povprašali Dejano Dejanović, predavateljico o razvoju možganov.
Živeti z otrokom, ki ima cerebralno paralizo
Gibanje je ena izmed najbolj naravnih stvari, ki jih poznamo v svojih življenjih. Povsod okrog nas lahko opazujemo fenomen gibanja. Plimovanje morja, gibanje vetrov, ptice na nebu, živali na kopnem in morju, pšenica v vetru, listki na drevesu ... in še in še bi lahko naštevala. Gibanje je torej nekaj najbolj običajnega, kar poznamo, in zatorej tudi precej samoumevnega. Vse dokler to ni, dokler se v naša življenja ne prikrade bolezensko stanje, ki se imenuje cerebralna paraliza. Takrat se samoumevnost gibanja spremeni v hvaležnost za vsak napredek, ki ga človek lahko doseže na področju gibalne motorike.
'Tako me je sram, da bi se najraje pokrila z odejo in postala nevidna!'
Sram se pri otroku pojavi v drugem letu starosti in otroku določa meje varnega doživljanja sebe ter zagotavlja samovrednotenje in občutek pripadnosti. Kadar pa strupeni sram deluje v korist staršev in ne otroka, povzroči občutek razvrednotenja.
Juhant: 'Če je središče družine otrok, adijo, srečno starševstvo, adijo, srečno otroštvo'
Medvrstniško nasilje se je dogajalo in se bo dogajalo, a vendarle noben ne pričakuje, da bo prišlo do takih pretresljivih ekstremov, ki so se v zadnjem obdobju vrstili med otroki. Prisotna je žalost, ponekod jeza in velika mera zaskrbljenosti, v kakšno smer gre družba. Pojavljajo se tudi vprašanja, kako se o takih dogodkih pogovarjati z otroki in kako jih vzgajati, da bodo zrasli v junake s pozitivnimi vrednotami. Nekaj zelo koristnih nasvetov nam je v nadaljevanju zaupal Marko Juhant, specialni pedagog in strokovnjak s področja vzgoje.
Rojstvo otroka – čudovit trenutek, zavit v bolečino
Sedaj, ko gledam za nazaj, vidim stvari precej drugače. Sicer bi lahko našla kakšen zapis iz tistega časa, ko je bilo vse še sveže, ampak bi najbrž čustva, prepletena v takratnih besedah, zadušila tako vas kot mene. Zato sem se odločila, da pišem po spominu.
Vedenjski in čustveni odzivi otroka na ločitev staršev
Nihče se ne poroči z namenom, da bi se ločil, a žal se v življenju dogaja tudi to. Težko je videti, kako se družina spreminja, otrokom pa je še težje razumeti, kaj se dogaja. Ti lahko v tem obdobju izražajo različne vedenjske in čustvene odklone. Od žalosti, zaprtosti vase, povečanega iskanja stika, psihosomatskih težav do jeze in agresije. Vedeti je treba, da so to le načini, s katerimi otrok izraža stisko in bolečino, ki je še ne zna ubesediti. Pomembno je, da starša poslušata svojega otroka in mu stojita ob strani, v primeru večjih in dolgotrajnih stisk pa je koristno poiskati strokovno pomoč.
Ne le odrasli, tudi otroci se soočajo s temi težavami
Življenje v moderni družbi, ki je pogosto prepleteno z negativnimi občutki in stresom, ima velik vpliv na človekovo zdravje.
Kako prepoznamo anksioznega otroka?
Med otroci in mladostniki je vse več takšnih, ki doživljajo panične napade, se bojijo socialnih stikov, se samopoškodujejo in nočejo v šolo. Razlogi za razvoj anksioznosti pri otroku so kombinacija različnih dejavnikov. Več o tem v tokratnem prispevku.
'Moj otrok se v vrtcu prepira, tepe, grize ... Kaj naj naredim'
Otrok se v vrtčevski skupini ves čas prepira z določenim otrokom. Ali se tepeta ali zmerjata. Kako lahko starši pripomorejo k temu, da se bosta bolje razumela? Ali bi bilo dobro, da se obe družini večkrat družita? Je priporočljivo, da starši v takšnem primeru sodelujejo z vzgojiteljico in skujejo načrt, kako bosta otroka 'sobivala' ali postala prijatelja brez izgredov?
'Večkrat se zalotim, da izbruhnem že za najmanjše stvari'
Razdražljivost je nekaj, kar občasno ob povečanem stresu doživljamo vsi, a le v določenem obsegu in kratek čas. Lahko pa postane del našega vsakdanjika in izrazito vpliva na čustveno ozračje, pa tudi odnose v družini. V nadaljevanju preverite, na kaj moramo biti pozorni in kako se z razdražljivostjo najučinkoviteje spoprijeti.
Kako pomagati otroku, ko izbruhne jeza?
Odziv staršev na čustveno izražanje otroka je del socializacije in je velikega pomena pri razvoju izražanja jeze, žalosti, veselja, strahu ... Gre za pomemben del vzgoje, ki lahko zatre ali spodbudi izražanje čustev. A če pri pozitivnih čustvih še nekako gre, se včasih ustavi pri jezi, o kateri se v nekaterih družinah ne govori ali pa je uporabljena kot sredstvo za dosego cilja.
Fenomen odpora do dojenja: Ko dojenje prebuja neprijetna čustva
Dojenje naj bi poleg funkcije hranjenja predstavljalo tudi čudovito intimno izkušnjo medsebojnega povezovanja matere in otroka, a žal se ne izide vedno tako. Ste že slišali za fenomen odpora do dojenja (BAA)? Gre fiziološki odziv doječe matere na izkušnjo dojenja svojega otroka. Najpogosteje se izraža v občutkih tesnobe, jeze, besa, mravljinčenja po koži ali močni želji, da bi z dojenjem prenehali. To je še ena od tem, o kateri se le redko razpravlja, saj mnoge ženske zaradi predsodkov o njej ne želijo odkrito spregovoriti.
5 genialnih fraz, zaradi katerih me otroci ubogajo
Včasih starševstvo deluje kot večna bitka, da bi otroci upoštevali naša navodila, želje in napotke, ki delujejo v njihovo dobro. Ampak otroci ne bi bili otroci, če se ne bi vsemu upirali – kosilu na mizi, času za spanje in času za vstajanje ali igro. Vse to lahko privede do razdražljivosti na eni in na drugi strani ter slabe volje. A kako tovrstne prepire ublažiti? Poskusite z naslednjim pristopom.
Sabina Majerič: Izguba partnerja je ena največjih izgub, s katerimi se srečujemo
Soočenje z dejstvom, da nam ljube osebe ni več, ko zares dojamemo, kaj se je zgodilo, da smo izgubili partnerja, naši otroci pa svojo mamo ali očeta ... Takrat se začne žalovanje. O tem smo se pogovarjali tudi s psihologinjo Sabino Majerič.
12 tehnik za regulacijo otrokove jeze
Regulacija otrokove jeze je tema, ob kateri se zdi, da nima konca. Nekateri starši ob otrokovem izpadu jeze odidejo stran in otroka preprosto ignorirajo, drugi se razjezijo in otroka še bolj zmedejo, tretji čustveno 'zamrznejo', saj ne vedo, kako bi odreagirali. Le malo pa je staršev, ki vedo, da se jezen otrok še ne zna pomiriti sam.
Ko si želiš otroka, a izveš, da ga ne moreš imeti
Kako se soočiti z neplodnostjo? Nedavna ameriška raziskava je pokazala, da je bilo za polovico žensk spopadanje z neplodnostjo najbolj stresen dogodek v njihovem življenju, pove psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny, univ. dipl. psih. "Anksioznost in depresivnost neplodnih žensk, ki si želijo otroka, lahko primerjamo s tisto, ki se pojavlja ob rakavih obolenjih."
Sneguljčica – resnična zgodba z žalostnim koncem?
Anketa o slovenskih učencih iz leta 1957, ki jo je pred nedavnim odkril statistični urad, je pokazala, da so dekleta največkrat prosila mamico, naj jim za lahko noč prebere njihovo najljubšo knjigo – Sneguljčico. Pravljica je izjemno priljubljena še danes in otroci se lahko iz nje marsikaj naučijo. A teorije so, da je pravljica zasnovana po resnični zgodbi in da je lepa deklica nekoč celo živela.
Kako se soočiti z izgubo otroka?
Smrt otroka. Besedi, ki že ob branju marsikomu prikličeta tesnobne občutke. Verjetno ni starša, ki se ne bi zmogel vsaj malo poistovetiti z žalujočimi starši, ki jih je doletela kruta usoda. Izguba otroka je vedno težka, pa čeprav gre za malega otroka ali še nerojeno dete. Starši z njo ne izgubijo le ploda svoje ljubezni, temveč tudi del prihodnosti, ki je nikoli ne bo.
Lastnosti otrok, po katerih bi se morali zgledovati odrasli
Otroška naivnost, zaupanje in igrivost so lastnosti, zaradi katerih otroci vidijo svet skozi rožnata očala. So iskreni, iznajdljivi, ljubeznivi in v vsem vidijo pozitivno plat. Katere so tiste lastnosti, ki smo jih kot odrasli pozabili, pa bi bilo prav, da jih znova vpeljemo v svoja življenja?
Medgeneracijski vzorci: 'Ne bom kot moja mama ali oče'
Vsi si želimo biti najboljši starši in včasih to lahko pomeni tudi, da ne želimo ponavljati določenih vzorcev ali prijemov vzgoje, ki smo jih bili deležni sami. A zarečenega kruha se največ poje, zato pogosto počnemo prav to, kar so počeli naši starši oziroma skrbniki.
Ko zaradi pluska ni sreče in veselja
Izostanek menstruacije, nenavadna slabost in drugi znaki, ki kažejo, da v vas raste novo življenje, vas lahko presenetijo tudi, ko je otrok zadnja stvar, o kateri razmišljate. Kako se soočiti z nepričakovano nosečnostjo skozi vidik čustev?
'Nisi sama v svojih mislih. Vse mamice stiska v prsih'
Menim, da je ni matere, ki ne bi zadnjih nekaj dni trepetala v varnem zavetju domovanja, medtem ko opazuje svojega malčka in je prepuščena sama sebi in svojim mislim. Kaj se dogaja s svetom? Po svetovni pandemiji sledijo grožnje, ustrahovanja in vojna? Da, vse se soočamo s podobnimi čustvi ... strah, negotovost, razočaranje in tudi jeza. Ogromna teža na plečih. Zakaj, čemu in za koga?
Od malčka do najstnika: Kaj je običajno in kaj ni?
Strokovnjaki so mnenja, da je določeno obdobje v otroštvu namenjeno ‘kršenju’ pravil pri obnašanju, saj se na ta način učijo o sebi in svetu. Poleg tega pa se s posledicami, ki sledijo, učijo pomembnih življenjskih lekcij. Otrok postopoma dobiva odgovore, kaj počne prav in kaj je nedopustno. Vsako razvojno obdobje ima svoje značilnosti in če smo z njimi seznanjeni, lažje prepoznamo, kdaj je vedenje otroka še običajno in kdaj zahteva posvet pri strokovnjaku.
Kako prepoznati, da otrok razmišlja o samomoru?
Preprečite samomor. Pogovarjajte se. Odkrito in sočutno ... Ponudite pomoč, če je nekdo potrebuje. In vedite – vse težave so rešljive, niste sami in vredni ste. Vredni ste živeti.
Kako lahko različne vrste zlorab vplivajo na nosečnost?
Medtem ko nosečnost marsikateremu paru odpre čisto nov prostor intime in nežnosti, pa so na drugi strani tudi primeri nasilja in zlorab v tem zelo ranljivem obdobju. Nasilje v družini, znano tudi kot nasilje v odnosu ali med štirimi stenami, je pogostejše, kot si lahko mislimo – sploh če upoštevamo, da je nasilje lahko psihično, telesno in spolno. Kljub temu da je vsakršno nasilje nedopustno, je v obdobju nosečnosti še toliko težje, saj ima lahko v najhujših primerih nepopravljive posledice za mater in še nerojenega otroka.
Odnos s toksičnim staršem – kako ukrepati?
Odnos s staršem je eden najpomembnejših odnosov v našem življenju. Večina si pod besedo 'mama' ali 'oče' predstavlja toplo, ljubečo, skrbno in predano osebo. Vendar niso vsi starši takšni. Včasih odnos z materjo ali očetom, ki je toksičen, pusti velike posledice, ki jih nosimo naprej v vse nadaljnje odnose. Toksičen odnos pa je dobro čimprej prepoznati in pravilno ukrepati. Le na ta način lahko začnete graditi nove, predvsem pa zdrave odnose z drugimi.
Katere meje naj ne bi prestopila mačeha in očim?
Včasih se zgodi, da eden od staršev - oče ali mama, zaradi številnih razlogov, kot so denimo ločitev, razhod, smrt partnerja, dobi novega življenjskega sopotnika, ki v družini prevzame določeno vlogo. Z novo družinsko postavitvijo pa pridejo tudi zapleti, ki se dotikajo vzgoje, postavljanja mej, odnosov med člani družine. Koliko se očim ali mačeha sploh lahko vključujeta v vzgojo otrok, ki jim nista biološka starša? In katerih mej naj ne bi presegala? Zbrali smo nekaj ključnih nasvetov, ki se dotikajo teh na trenutke precej zapletenih družinskih odnosov.
'Četudi sem jo lahko objela, pestovala in poljubila le za trenutek, bo v mojem srcu živela za vedno'
Od nekdaj sem sanjala, da bom mama štirim otrokom. In tudi sem. Samo na drugačen način, kot sem si vedno predstavljala.
Kaj je pomembnejše – dobre ocene ali zdrava, pomirjena otroška duša?
Justina Husu: Ko se med seboj stepejo bratje in sestre, znamo izreči: "Ah, daj, daj, zakaj si tako občutljiv?", "Zakaj znova jokaš? Ti si ena jokica" ali "Fantje ne jokajo". Ko nam petletnik morda že dvakrat zabrusi, da ne bo pospravil za sabo, mi pa ne vidimo, kako zelo je jezen. Takrat bo mogoče prijel skodelico in jo vrgel po tleh, saj bo želel pokazati svojo jezo. Mi ga bomo takrat okarali, češ zakaj je to storil, in začeli vojno.
