glej
Naša 'mala' sreča
Najino veselje je bilo popolno, očku so se solzile oči in je kar pozabil na fotografiranje. Še dobro, da so ga sestre opozorile, naj fotografira.
Pa je prišla, najina princesa!
Ko sem odhajala, sem vprašala svojega atija, bodočega dedija, po kaj gremo, on pa mi je z solznimi očmi rekel: "Po čim manj bolečine in po zdravega otroka." Še zadnjič sem pomahala in odšla.
Sonček, ki se mu je mudilo
Približno na polovici poti sem se prestavila v rešilca in odrveli smo. Bilo je grozno, v rešilcu me je premetavalo, slabo mi je bilo, povrhu so še popadki bili vse hujši in hujši. Občutek sem imela, da bom rodila kar med vožnjo.
REPORTAŽA: Na Sicilijo z majhnim otrokom
Kljub precejšnjemu številu prevoženih kilometrov in ne majhnemu številu noči, prespanih v šotoru, smo se na to pot odpravili z daleč največjim »rajzefibrom« do sedaj. Zakaj? Prvič smo se na pot podali z »mladičkom«, našo takrat 20-mesečno Mirno.
NINA IVANIČ: 'Bila sva na robu preživetja!'
Nina Ivanič, ki se med drugim ponaša z nazivom fatalne ženske, je mati dveh fantov. Luko in Miho dojema kot največji dar v življenju, še posebej, ker pri prvem porodu ni vedela, ali bosta z otrokom sploh preživela.
Dva srčka
Prihajajo prvi znaki slabosti, utrujenost, ... "Ne, nočem vsega tega", so bile prve besede mlade 'nosečke'. Bilo je tako hudo, da sem pristala v bolnišnici. Dajali so mi infuzijo, da je vsaj kaj ostalo v meni.
SAŠINA KOLUMNA: Vrtec
Tudi mi uvajamo v vrtec. In smo tudi že zboleli. Četrti dan. Kot pa se spomnim pri prvih treh otrocih, je to kar dobro povprečje. Tri, štiri dni vrtca, pet dni doma.
