Matic
"V šoli pospravlja, doma pa se na vse pretege ogiba delu"
Učiteljica mi je na govorilnih urah razkrila, da je Matic med prvimi, ko je treba v razredu kaj pospraviti. Velikokrat se sam javi, da bo kaj uredil, in pogosto sprašuje, ali je treba še kje komu pomagati. "Je tak tudi doma?" me je vprašala. "Hmmm ... No, niti ne. V bistvu je od vseh treh otrok zadnji, ki bi se sam spomnil kaj pospraviti. Tudi, ko je na vrsti za določeno opravilo, ga moram kar priganjati," sem ji iskreno odgovorila.
Nastopil je pravi čas za družinski "road trip". Končno!
Joj, smo se imeli luštno med počitnicami. Prvo leto, odkar sem pred 10 leti prvič postala mamica, smo se odpravili na celotedensko družinsko popotovanje, med katerim smo vsak večer spali v drugem kraju. Ocenili smo, da je končno pravi čas, da bodo deset-, osem- in petletni otroci ogromno odnesli ter da bova tudi midva uživala.
Nogavice so res (nerešljiv) fenomen
Zgodbe o nogavicah se kar same pišejo. Denimo: moral je biti hecen šaljivec človek, ki se je spomnil takih z napisi ponedeljek, torek, sreda ... Kajti itak je na enem stopalcu četrtek in na drugem nedelja, čeprav je v resnici torek. Ker ... otrok (niti jaz) torkovega para tako ali tako ne bo našel nikoli več.
Trije iz istega gnezda, pa tako različni
Matevž v pekarni izbere pico, Matic hrenovko v testu, Mija čokoladni rogljiček. In tako kot imajo različen okus, se ponašajo z edinstvenimi osebnostmi.
"Ojoj, kar brez nogavičk je vaš dojenček?!"
"Ampak poletje je, zunaj je 30 stopinj Celzija. Jaz sem tudi brez nogavic," sem odgovorila neznani teti, ki se je kar sama razglasila za poklicano "rešiteljico" mojega dojenčka. "Ja, vendar on je DOJENČEK," je poudarila.
A je bil načrtovan?
Spanje, intima v kopalnici in umirjen obrok so zame spomini iz preteklosti. Posebne podvige predstavljajo odhodi od doma, pakiranja pred dopustom, skupna kosila, nakupovanje v trgovini. Z enim bi šla lahko na konec sveta, s tremi je dinamika drugačna. Trije se ponavadi glasno sprejo na blagajni, v zapovedano tihi knjižnici ali - zdaj na mojo veliko žalost že rutinsko - pred večernim odhodom v posteljo.
MaMaMija: Ko rečem "ne", sledi nešteto podvprašanj
Ne vem, katerega dela besede "ne" moji otroci ne razumejo. Ko izrečem "ne", namreč dobim sto tisoč podvprašanj. In čeprav vztrajam, je njihov zaključek: "Aha, potem ni rečeno, da si v prihodnosti ne boš premislila?"
Pri enem dojenčku se je avto šibil pod težo prtljage, danes pri treh pa ...
Ko sva bila z možem še brez otrok, sva pred dopustom spakirala dve potovalni torbi. No, v redu, tri, kajti jaz sem zase vedno vzela kar nekaj dodatnih parov prelepih čevljev "za vsak primer" (in vedno se je izkazalo, da niso potovali zaman). Po prihodu prvorojenca Matevža pa je pakiranje postalo pravi podvig. Pred odhodom se je avtomobil šibil pod težo ogromno prtljage, pretežno namenjene negi enega samcatega dojenčka. Prtljažnik je bil napolnjen vse do vrha, na strehi je bil prenapolnjen potovalni kovček in prtljago, ki je nisva mogla stlačiti drugam, sva porinila pod avtomobilske sedeže.
Ko me otroci med enim stavkom tisočkrat prekinejo
Enkrat me je nekdo vprašal, ali lahko sploh kdaj končam stavek, ko so v bližini moji trije otroci. "Da, po navadi čez tri ali štiri dni," sem mu odgovorila.
'Ni mi treba več stalno nekoga loviti, da bi mu rešila življenje'
Mimo je obdobje nenehne pripravljenosti, ko sem (pre)pogosto lovila vsaj enega pobeglega otroka, ko sem pazila, da ga ni kdo povozil ali pohodil, da se ni zadavil z recimo kamenčkom, ki mu ga je uspelo zagrabiti s pincetnim prijemom, in da ni skočil s pomola v mrzlo morje, z obrobja v deročo reko ali s pečine v prepad. Minili so časi, ko sem stalno reševala življenja.
"Da, otroke 'razvajam' in jim 'dovolim' spati z mano v postelji"
Čeprav hkrati tudi priznam, da bi mi na vsake toliko odleglo in da bi se seveda bolje naspala brez nočnih "obiskov", ki pogosto zasedejo celotno posteljo, razmečejo vzglavnike, kradejo odejo, vzklikajo v sanjah, se premetavajo (tudi brco v glavo in boks na oko sem že dobila sredi noči).
Naši prazniki zagotovo ne bodo tihi in spokojni
Na nek način je super tale december. Po mojih izkušnjah je namreč v najbolj veselem mesecu leta otroška sobica praviloma bolj pospravljena, otroci večkrat sami od sebe ponudijo pomoč, dostikrat pospravijo za seboj brez odvečnih opominjanj, manj je sporov in ruvanja za igrače, pa še bi lahko naštevala. Vedo namreč, da Miklavž, Božiček in dedek Mraz obiščejo in obdarijo le pridne otroke.
"Matevž, ti si najboljši brat ... Ampak ne pozabi – si tudi edini!"
"Matevž, ti si najboljši brat. Ampak si tudi edini! No, pa tudi, če bi imel 100 bratov, bi bil ti zame še vedno edini!" je zadnjič izjavil Matic, ko mu je Matevž podaril enega od svojih avtomobilčkov. Z Matevžem sva se spogledala in bruhnila v smeh. "Ne vem, kaj točno si mislil povedati. A verjetno sem najboljši brat!" je ugibal Matevž. "No, no, ne pozabi, da si tudi edini!" ga je hitro opomnil Matic.
'Čeprav za koga pozno, sem postala mama pravi čas'
MaMaMija piše: "Zase vem, da ne bi imela otroka s komer koli in za vsako ceno. Očeta svojih otrok sem skrbno izbrala in ni mi žal. Ni nama šlo vedno vse kot po maslu, tudi sprla sva se, bile so krize in padci. A padcem so vedno sledili vzponi."
BLOG: "Ojoj, kaj pa zdaj? Pralni stroj se je pokvaril!"
Prejšnji teden se je zgodilo ... Po več kot 15 letih zvestega in izjemno pogostega služenja se je resnično dokončno pokvaril pralni stroj. Nikakor ga nismo mogli znova spraviti k življenju. Najprej smo ga poskusili obuditi sami doma, nato se je z njim kar precej časa nadobudno trudil serviser. Na koncu nam ni preostalo drugega, kot da smo se poslovili od starega v upanju, da nam čim prej dobavijo novega. Ker ... dnevi brez pralnega stroja s tremi otroki?! Uf!
Po porodu nisem mogla verjeti svojim očem. Tudi drugi so bili šokirani
Močno je snežilo, ko sem drugič rodila. Pred porodom sem bila prepričana, da me nič ne more presenetiti. Oh, kako zelo sem se motila ...
Ko za prvim ovinkom zaslišiš: "Mami, umrl bom od žeje. Smo vzeli vodo s seboj?"
Da, življenje se obrne na glavo, ko postaneš mama. Posebna rubrika 'Saj ni res, pa je' so odhodi od doma. Na srečo so dovolj veliki, da se v avtomobilu že znajo sami varno pripasati v stolčke (kar je zame poseben uspeh in velika sreča) in ko se končno odpravimo, se seveda vedno – ampak res vedno – vsaj eden za prvim ovinkom oglasi: "Mami, umrl bom od žeje. Smo vzeli vodo s seboj?"
"Imamo čisto, a ne pospravljeno. Dolgo sem potrebovala, da sem se sprijaznila s tem"
Joj, sama sebi sem hecna. Na obisk prihaja Matevžev sošolec in jaz pospravljam. Kot da bo opazil in mu je pomembno, kako imamo pospravljeno.
Učiteljice opažajo težave z grafomotoriko pri osnovnošolcih
Tako kot v preteklih šolskih letih tudi letos učiteljice opažajo, da imajo nekateri otroci težave z grafomotoriko (pisanje črt, pravilna drža pisala). Za nekatere otroke so ure v šoli za izboljšanje grafomotorike premalo, zato učiteljice priporočajo, da z otroki vadite tudi doma. Kako, preverite v naslednjih vrsticah.
Ko mami izgubi glas, razposajene "miške" veselo plešejo
Glas me je počasi začel zapuščati v sredo proti večeru, ko sem šla zvečer s prijateljico na sprehod in sva vseskozi prav po žensko klepetali. V četrtek se je še boril in vztrajal, v noči na petek pa očitno izgubil bitko in se proti jutru končno predal.
Barbi Završnik: 'BASTA. Danes grem rodit'
Priljubljena vlogerka, vplivnica, mami ter specialna pedagoginja Barbara Završnik, ki svoje znanje izjemno rada deli tudi z drugimi mamicami, je pred dnevi rodila svojega drugega otroka. Njeni simpatični hčerkici Piki se je pridružil bratec Cene. Z nami pa je Barbi delila svojo porodno izkušnjo, ki si jo lahko preberete v naslednjih vrsticah.
"Sredi noči sva oba jokala od izčrpanosti, a zdaj občutkov ne menjam za nič"
Ni se začelo umirjeno. Bilo je pestro, nisem vedela, kaj počnem. Nisem spala in sredi noči sva s prvorojencem Matevžem skupaj jokala – on zaradi še zdaj nepojasnjenega razloga, jaz zaradi izčrpanosti. Stalno sem dojila, tudi med umivanjem zob in kosilom. Prepričana sem bila, da so dojenčki krhki in da je za vsak še tako malo slišen "ačih" potreben temeljit zdravniški pregled. Zdaj so noči vse bolj umirjene, grižljaji med kosilom so počasni in strašno sem hvaležna za vse bolečine pri porodih, za vse neprespane noči, za vse preizkušanje živcev ... Vloge mamice ne menjam za nič na svetu.
"Moji starši se niso učili z mano in niso pomagali pri domačih nalogah"
Moji starši se niso pretirano ukvarjali s šolo. Res so nama s sestro kupili šolske potrebščine, mama se je enkrat letno udeležila govorilnih ur in poskrbela, da sva bili v razredu urejeni. Pri vsem je bilo – hecno – še skorajda najbolj pomembno, da sva imeli vedno nujno čiste spodnjice, ker: "Kaj, če se kaj zgodi in te urgentno odpeljejo k zdravniku?! Kaj bodo pa rekli, če boš raztrgana in umazana?!"
Severina pridobila deljeno skrbništvo nad sinom Aleksandrom
Dolgoletna bitka za skrbništvo priljubljene hrvaške pevke Severine in njenega bivšega partnerja, srbskega podjetnika, Milana Popovića, nad sinom Aleksandrom, je končno dobila svoj epilog. In sicer je sodišče določilo, da si bosta starša nad sinom delila skrbništvo, kar pa je tudi bila prvotna želja pevke.
Prvo britje ali ko vaš mali fant postaja moški
Prvi brki, redke in puhaste dlačice na obrazu vašega sina, so eden izmed prvih znakov, da vaš otrok odrašča in se spreminja v moškega. Nikar ga takrat ne zasipajte s šaljivimi komentarji in ne smejte se mu. Zanj to predstavlja pomembno prelomnico in del odraščanja, zato mu nudite oporo in nasvete, s katerimi se bo soočil s telesnimi spremembami v obdobju pubertete.
"Mami, kdaj bom lahko počel vse, kar si želim ... brez tvojega dovoljenja?"
Matevža je zanimalo, koliko moraš biti star, da ti ni treba več staršev vprašati za dovoljenje. V smehu sem mu odgovorila, da me ne bo treba več ubogati, ko bo imel svojo upokojensko kartico.
"Rada te imam." – "Ja, ja, saj vem."
Tako kot se rada objemam in ljubkujem, izražam ljubezen tudi z besedami. In skoraj devetletni Matevž se mi na moj "rada te imam" nasmehne, me objame in mi pove, da ima tudi on mene rad. Štiriletna Mija me nežno poboža po obrazu in mi reče: "Tudi jaz imam tebe rada." Sedemletni Matic pa mi smeje se odgovori z: "Ja, ja, vem, vem."
Poznano? Ko je treba v šolo, bi spali, med vikendom pa so vsi razčuti že ob 6. uri
Spet je mimo jutro, ko se je Matic še iz postelje drl, kako zelo je on še zaspan in da naj ga jaz uredim, ko je Mija ponosno in vsa zaljubljena sama vase prikorakala iz sobice v najlepši in hkrati najbolj nepraktični oblekici in ko je Matevž že pol ure na vratih nemirno drencal, pritožujoč se, da bi on pa zdaj res že šel v šolo in da je naveličan stalnega čakanja.
"Jedel sem najboljšo juho na svetu!" - "Kakšno?" - "Brokolijevo!" - "?"
Pride zadnjič Matevž iz šole in izjavi, da je jedel najboljšo juho v svojem življenju. Ni znal natančno povedati, kakšno, njegov opis je bil (citiram): "Bila je zelene barve, z majhnimi, mini koščki nečesa, verjetno zelenjave ... Mogoče krompirja, korenčka, špinače? Ampak, res! Ful je bila dobra, najboljša juha, kar sem jo doslej jedel! Ever!" Presenečena, da je sploh jedel zelenjavno juho, sem na spletni strani šole preverila, iz česa je bila "najbolj okusna juha ever!", in šokirana ugotovila, da ga je navdušila brokolijeva juha. Brokolijeva!
"A-V-I-O-N ... Avjon! Avjon! Avjon!" ali Matic se uči brati
Matevž zmagoslavno prikoraka iz sobe, obelodani, da je že prebral celo knjigo, se postavi dva milimetra stran od Matičeve leve rame ter mu diha za ovratnik. "Matevž! Preblizu si! Ne morem tako brati! Nehaj, preveč naglas dihaš!"
