čustvene stiske
Od šestega do devetega meseca po rojstvu: kaj dojenček potrebuje?
Prvo leto otrokovega življenja je čas hitre rasti in razvoja. Zdelo se vam bo, kot da se otrok iz dneva v dan spreminja, raste in vas navdušuje z usvajanjem novega znanja in mejnikov. Kaj pa se bo dogajalo v obdobju od šestih do devetih mesecev starosti? Kaj bo vaš otrok takrat počel in kaj potreboval? Preverite.
Bolj, ko je starš pomemben, manj škodljiva so zbadanja bratov in sester
Vodilni mednarodni strokovnjak za razvoj otrok dr. Gordon Neufeld želi z deljenjem znanja in uporabnih informacij na temo vzgoje otrok starše opolnomočiti, da postanejo to, kar bi naravno morali biti: pravi vir stika, varnosti in topline svojim otrokom. Z njim smo se pogovarjali o vplivu vrstnikov na vedenje odraščajočih otrok, kako lahko starši ohranimo stik z otrokom in kateri so tisti znaki, ki kažejo, da je naš otrok v stiski.
Mejniki v razvoju dojenčka: Kaj pričakovati v prvem letu?
Biti starš je pomembna, razburljiva, na drugi strani pa tudi strah vzbujajoča vloga. Kot starši nestrpno spremljamo in praznujemo vsak mejnik, ki ga dosežejo naši otroci. Še posebej pomembno obdobje izjemne rasti in napredka pa je prvo leto otrokovega življenja. Preverite, kaj vse lahko takrat pričakujete.
"Otrok je dober tak, kot je. Starši mu moramo dati priložnost za razvoj"
Pedokinetika spodbuja otrokov optimalen razvoj skozi naravne gibe ob čustvenem ravnovesju. Staršem pomaga odkriti načine, kako umiriti sebe in jokajočega dojenčka ter otroku omogočiti samostojno napredovanje v njegovem lastnem ritmu. Tako lahko brez nepotrebnih skrbi in stresa zaživijo umirjeno in zadovoljno družinsko življenje. Tadeja Bečaj Žnidaršič z metodami, kot so pedokinetika, Feldenkrais, Jeremy Krauss Approach za delo z otroki s posebnimi potrebami (JKA) in nevrolingvistično programiranje (NLP), pomaga staršem, da svojih strahov ne prenesejo na otroka in ustvarijo mirno okolje za njegovo rast.
Od Alje do Žana – čuječa srca, budni umi
Šolsko okolje, ki daje prednost duševnemu zdravju učencev in učenk, ustvarja osnovo za boljše učenje, bolj zdrave medsebojne odnose in svetlejšo prihodnost za mlade. Z ozaveščanjem in podporo duševnemu zdravju in počutju učencev pa bodo začeli tudi pri projektu Od Alje do Žana – čuječa srca, budni umi.
Na skrivaj se že nekaj mesecev dobiva s sodelavko
Velikokrat se zgodi, da je družina na prvi pogled videti srečna. Zdravi otroci, starša z dobrimi zaposlitvami, urejene bivalne razmere, počitnice vsaj dvakrat v letu. Na prvi pogled popolna družina, ki uživa srečno in izpopolnjeno življenje. A le na zunaj. Partner, ki daje vtis skrbnega in odgovornega očeta ter moža, se že nekaj mesecev skrivaj dobiva s svojo novo sodelavko ...
Zato je pomembno prepoznavati in uravnavati otrokova čustva
Ste vedeli, da otroci, ki se zgodaj naučijo razumeti in nadzorovati svoja čustva, ponavadi razvijejo tudi bolj zdrave strategije obvladovanja čustev, dosegajo boljše akademske uspehe, se dobro znajdejo v družbi in so bolje opremljeni za obvladovanje življenjskih izzivov?
Pomembno je, da pravočasno prepoznamo stisko otroka
Vsi si želimo, da bi se naši otroci dobro počutili, pa vendar pridejo v življenju tudi manj lepi trenutki, težki izzivi in naporne čustvene situacije, zaradi česar lahko tudi otroci doživljajo hude stiske. Slednje pa imajo lahko negativne posledice, tako na otrokov razvoj tudi na duševno zdravje.
Medvrstniško nasilje ima lahko hude posledice
Pretepanje, brcanje, zbadanje, poniževanje, žaljenje, zaničevanje, zasmehovanje in namerno izločanje, vse to je nasilje, ki je v naši družbi, hočemo ali nočemo, še kako prisotno. Zato bi moral vsak od nas prispevati k ozaveščanju, preprečevanju in zmanjševanju medvrstniškega nasilja, za začetek že s svojim vzorom.
Dr. Andreja Poljanec: Nasilje med vrstniki in kako ukrepati?
Ob novicah o nasilju med vrstniki in tragičnih dogodkih, ki so se vrstili med mladimi, smo se začeli spraševati, kakšna prihodnost nas čaka. Mnogi starši so v strahu, kakšen postaja svet, v katerem je vse več virtualnega druženja, vse manj pa medsebojnih interakcij, pomoči in druženj na igrišču. A kot posamezniki se lahko odločimo, da se začaran krog prekine z nami, našo družino. In začnemo pri sebi, svojemu otroku. O tem smo se pogovarjali z Dr. Andrejo Poljanec, univ. dipl. psihologinjo ter zakonsko in družinsko terapevtko, sicer vodjo Oddelka za psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana.
Kako otroku olajšati žalovanje?
Pri izgubi ljubljene osebe se življenje obrne na glavo. Družina se spoprime z najtežjimi čustvi, pojavita se neizmerna žalost in bolečina. A velikokrat ob tragičnem dogodku pozabimo na otroke, ki nehote ostanejo prezrti. Po eni strani instinktivno vedo, da je nekaj narobe, po drugi strani pa si še ne znajo razložiti zmede, ki nastane okoli njih. Pomembno je, da ob takšnih dogodkih otroka, seveda njegovim letom primerno, prav tako vključite v sam proces žalovanja oziroma soočanja z izgubo bližnjega.
Katja Gaspari Leben: 'Vsak mesec, ko sem dobila menstruacijo, sem se zaradi razočaranja zjokala v kopalnici'
Otroški smeh, tekanje po hiši, popacana majica in nešteto drugih lumparij, to je skoraj vsakdan družin, ki imajo otroke in o katerih začnemo prej ali slej razmišljati tudi sami. In danes razmišljamo zelo dolgo, saj odločitev za otroka vse bolj odlagamo, kar je lahko tudi eden od vzrokov za vse več težav z neplodnostjo. Neplodnost lahko prinaša velike čustvene stiske, pravi Katja Gaspari Leben, ki odkrito govori o svoji izkušnji in številnih izzivih, ki sta jih z možem imela, ker nista mogla zanositi. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
#samopoškodovanje na družbenih omrežjih
Družbena omrežja preplavlja nov trend samopoškodovanja, kaže pa se predvsem v deljenju fotografij z ranami, ki si jih najstniki zadajo sami. Gre za nazorne fotografije ožganin, ureznin in opeklin pri čemer uporabljajo tudi ključnike, kot so denimo "samopoškodovanje", "sovražim se" in "rezanje". Podatki so skrb vzbujajoči, saj je bilo v letu 2018 na družbenem omrežju Instagram identificiranih več kot 1,2 milijona najstniških objav na to temo.
Zakaj mladi začnejo z uživanjem drog?
Najstniška leta so čas večjih telesnih in duševnih sprememb, na drugi strani pa za marsikoga tudi obdobje raziskovanja, preizkušanja mej, iskanje svoje vloge v svetu. Želja po nečem novem, tudi tveganem, je normalen del razvoja mladega človeka, a pri nekaterih to vključuje tudi preizkušanje cigaret, alkohola in tudi drugih prepovedanih substanc. Kateri so najpogostejši razlogi za eksperimentiranje z drogami in na kaj morajo biti starši pozorni, preverite v nadaljevanju.
Ključni partnerski nasveti pri težavah z zanositvijo
"Ne bi bil že čas, da bi imela tudi vidva otroka?" Na prvi pogled morda povsem nedolžno vprašanje, ki pa je za par, ki se sooča s težavami pri zanositvi, močno boleče. Zato je pri takšnih vprašanjih potrebna velika mera previdnosti, saj ne vemo, s čim vse se par sooča.
Ko zaradi pluska ni sreče in veselja
Izostanek menstruacije, nenavadna slabost in drugi znaki, ki kažejo, da v vas raste novo življenje, vas lahko presenetijo tudi, ko je otrok zadnja stvar, o kateri razmišljate. Kako se soočiti z nepričakovano nosečnostjo skozi vidik čustev?
Terapevtka: 'Ljudje se čutijo upravičene soliti pamet staršem'
Popolni otroci ne obstajajo, medtem ko obstaja veliko otrok, ki ne doseže vseh pričakovanj družbe in so zaradi tega ožigosani kot problematični. Starši v teh primerih bijejo bitke ne samo pri vzgoji, ampak tudi s tistimi, ki jih obsojajo na vsakem koraku. "Okolica, ki starše in njihove otroke obsoja, ničesar ne rešuje in samo veča stisko vseh vpletenih," pravi terapevtka Aleksandra Klopčič, ki je zaposlena v Javnem zavodu Mala ulica in vodi starševske skupine: "Vidim, da veliko doprinese tudi to, da vidimo, da se tudi drugi starši spoprijemajo s podobnimi težavami."
Delovanje vzgojnih zavodov v Sloveniji
Kako delujejo vzgojni zavodi, kdo mladostnike napoti tja, in kakšno je njihovo življenje, ko izstopijo iz zavoda, so vprašanja, ki smo jih zastavili pristojnim službam. Odgovore si preberite v spodnjih vrsticah.
Otroci ob zvoku gongov odkrijejo, da so čisto v redu taki, kot so
Osredotočenost in samonadzor, umirjen duh, večja samozavest, sočutje do drugih, potrpežljivost, lažje soočanje s (težkimi) čustvi, manj stresa in tesnobe ... Našteti so zgolj nekateri dobrodejni učinki zvočne kopeli z gongi, ki ustvarjajo popolne melodije za čisto vsakega posebej. Ravno otroci so zelo občutljivi in dovzetni za zvok; zdravilne vibracije, ki jih občutijo med terapijo, jim pomagajo uglasiti njihovo telo z duhom in - kar je najpomembneje - končno lahko spoznajo, da so popolnoma v redu taki, kot so.
To otroka oropa otroštva in ga prisili k prezgodnji odraslosti
Nepredvidljivost, nekonsistentnost, nezanesljivost in kaos so le nekatere od značilnosti družine, v kateri je prisoten alkoholizem. Čustvene potrebe otroka, ki odrašča ob zasvojenem staršu, so zanemarjene, kar vodi v številne čustvene in vedenjske težave, ki jih lahko spremljajo skozi celo življenje.
Otrok trmari sredi trgovine: povsem različno se odzovejo strogi, permisivni in sočutni starši
Predstavljajte si, da dobi triletnik v trgovini napad trme, ker mu mama ne želi kupiti avta, ki mu je neznansko všeč. Mama mu naroči, naj avto vrne na polico, otrok pa avto še močneje objame ter prične vpiti in jokati. Znano, kajne? Magistrica zakonskih in družinskih študij ter zakonska in družinska terapevtka stažistka Tjaša Šuštar je v razlagi različnih načinov vzgoje na konkretnem primeru ponazorila, kakšen bi bil odziv strogega, permisivnega in sočutnega starša, in hkrati utemeljila, zakaj zagovarja sočutno vzgojo. Preverite!
'Najstnik se umakne, ko so starši 'preglasni' za njegov notranji svet.'
Z dr. Andrejo Poljanec, vodjo študijskega programa Psihologija na SFU Ljubljana, smo se pogovarjali o tem, kako naj se starši, ki imajo doma najstnika, spoprimejo s trenutno situacijo. Ta je namreč zelo nenavadna in s seboj prinaša številne do sedaj nepoznane izzive. "V času, ki že sam po sebi zahteva strog red, narekovan od zunaj, je pomembno, da si znotraj družinske celice privoščimo razvijati več prožnosti, čustvene pestrosti, iskrenega pogovarjanja, humorja, potrpežljivosti in vlaganje energije v razvoj pozitivnih vidikov sebe," pojasnjuje in dodaja, da "starši pogosto zmotno razumejo skrb za najstnike kot kontrolo, nalaganje obveznosti, odgovornosti, reda … Vse to je seveda tudi potrebno in tudi ni s tem nič narobe, če pred tem zagotovimo prijetno čustveno podlago."
Strokovnjakinja o tem, kako preprečiti izpade ljubosumja ob prihodu novega družinskega člana
''Pozdravljeni! Kmalu dobimo novega družinskega člana. Kako naj sina pripravim na to, da ne bo več edinec? Navajen je, da se mu ves čas posvečava, da se igrava z njim. Lahko pričakujem, da bodo na začetku izpadi ljubosumja? Ne bom mogla več toliko časa biti z njim. To me zelo skrbi. Ne želim, da se bo počutil odrinjenega. Kako lahko prve dni postopam? Hvala vam za nasvet. Lep dan vam želim!'' nam je pisala zvesta bralka Bibaleze.si. Pismo smo posredovali Saši Golob, zakonski in družinski terapevtki.
Kako otroku povedati, da se mamica in očka ločujeta?
Prišli ste do točke, ko sta se s partnerjem odločila, da se razideta. Čas je, da to povesta tudi otroku. Da povesta, da ne boste več vsi živeli skupaj, da bo odhajal na počitnice z enim staršem, da bo hodil na obisk k drugemu staršu, da bo vaše življenje v prihodnje malce drugačno. Pomembno je, da mu daste vedeti, da ga imata oba zelo rada in da za to ni kriv on.
''Kaj naj narediva, da bo otrok prej zaspal, brez 'čustvene drame'?''
Kaj naj narediva, da bo otrok prej zaspal; zakaj uspavanje vsak večer spremlja toliko joka in »čustvene drame«; zakaj otrok vsak večer, ko rečem, da je čas, da zaspi, hoče še kozarec vode, nato hoče na stranišče, potem reče, da je lačen … To so vprašanja, s katerimi se ubadajo mnogi starši.
Kakšne odnose tvorimo v partnerski zvezi in zakaj je tako?
Zakaj imamo takšen ali drugačen odnos s partnerjem, nam je na predavanju Ko se dvojina spremeni v množino, Izzivi v partnerskem odnosu, skušala prikazati Saša Golob, zakonska in družinska terapevtka, partnerica, mamica dveh deklic, starih tri in šest let. Pojasnila nam je, da se potreba po čustveni navezanosti začne že v otroštvu in ima to velik vpliv tudi kasneje v odrasli dobi.
Šolanje doma: ''Hej, a bova danes malo pisala, pa malo v delovne zvezke pokukala?''
Gita Mateja de Laat, univ. dipl. zgodovinarka, poučuje svoje otroke doma. Njihovo šolanje se razlikuje od tistega, ki ga poznajo naši učenci v razredih. Pri otroku skuša spodbuditi motivacijo za to, da se otrok nekaj nauči, in meni, da je to ključnega pomena.
Biba sprašuje: 'Odkar se nam je pridružil novorojenček, ima starejši ves čas izpade'
Pred dobrimi tremi meseci se nam je pridružil novi družinski član, z njim pa so prišle tudi težave s starejšim sinom, ki je januarja dopolnil 4 leta. Od takrat imamo težave z njim, saj se zelo grdo obnaša, trmari, kriči in ne popusti. Če ni po njegovo se mu dobesedno „utrga“, loputa z vrati in ko mu rečem naj se umiri v sobi in naj pride ven, ko bo premislil, je malo boljše, a za minuto vse po starem. Težko mi je, ker se tako obnaša in tudi nikamor ne „upam“ več z njim, ker nima do nikogar spoštovanja in se mi zdi da me vsi obsojajo. Naj omenim, da živi v enem gospodinjstvu 8 ljudi in da velikokrat išče potuho pri starih starših. Naš mali škrat me tudi potrebuje, saj se pogosto dojiva, spi mi samo na prsih podnevi in mi je zelo težko, saj malega težko umirim za spanje, ker se veliki pridere v sobo. Posledično moram malega jovo na novo uspavati. Veliki je v vrtcu in pravijo, da je tam zelo miren, tih in da ne govori grdo. Zelo sem obupana, saj se velikemu posvetim, koliko se le lahko, partner non stop dela, kolikor mi pomaga moja mama. Tudi ven ga komaj spravim, ker bi on cele dneve gledal televizijo. Prej pa takšen dobrovoljček z malo trme. Nasvet? A je to obdobje? Kako ga naj umirim? Zelo sem žalostna, ker se počutim nemočno. Ne pomaga, da gre na stopnice, v sobo, da mu kaj prepovem ...
Obolenje, ki se lahko pojavi kadar koli v življenju
"Skušala sem ga prepričati, naj obleče dolge rokave in hlače, saj sem ga želela obvarovati. Nisem vedela, kakšen bo odziv ljudi. Vendar se je uprl, rekoč, da bo nosil majico s kratkimi rokavi, kratke hlače in sandale," se mamica spominja dneva, ko je sina prvič pospremila v vrtec. S čim se soočajo starši, otroci in vsi bolniki z luskavico, je razložila Nina Jugovar, dr. med., specialistka dermatovenerologije.
Otrok ima ADHD – kakšni so znaki, kako mu pomagati
Zadnje čase vse več slišimo o hiperaktivnih otrocih. Kakšni so? In zakaj jim nato postavijo diagnozo ADHD? Iz leta v leto je vse več otrok s to motnjo motnjo, zato so starši in pedagogi, ki so v stiku z otrokom, željni informacij. S tem področjem se ukvarja mag. Teja Bandel Castro, univ. dipl. psih. Z otroki in mladostniki z ADHD in njihovimi družinami dela v okviru individualnih, družinskih in skupinskih obravnav. Temo ADHD je obravnavala tudi v okviru magistrske naloge z naslovom: Osnovnošolski otroci z motnjo hiperaktivnosti in pozornosti; medosebne značilnosti družin ter motnja hiperaktivnosti in pozornosti pri starših.
