Otroci do vstopa v puberteto svoje telo doživljajo predvsem skozi igro. Pomembno jim je, kako hitro lahko tečejo in kako visoko lahko skočijo. Prelomnica se zgodi med desetim in trinajstim letom, z vstopom v predpuberteto in puberteto. V tem obdobju se telo začne hitro spreminjati, mladostniki pa postanejo izjemno pozorni na mnenje vrstnikov.
Telo postane merilo lastne vrednosti
Telo ima ključno vlogo pri oblikovanju mladostnikove identitete in samopodobe. Preko njega mladi vrednotijo sebe ter zaznavajo in izkušajo svet okoli sebe. Razvoj samozavedanja se začne takrat, ko otrok, zdaj že mladostnik, ugotovi, da je ločen posameznik, s tem pa se pojavi sposobnost primerjanja z drugimi. Na podlagi teh zgodnjih primerjav si ustvarijo trajne notranje predstave o sebi, svojih odnosih in okolici. Okolje, v katerem mladostnik vstopa v svet samostojnosti, in ljudje, s katerimi gradi odnose, imajo pomembno vlogo pri tem, kako bo doživljal sebe in kako se bo počutil v svojem telesu.
Mladostniki, ki verjamejo, da ne ustrezajo "filtrom družbenih omrežij", želijo svoje telo skriti pred pogledi drugih. Obdobje pubertete popelje mladostnika skozi naravne in včasih nesorazmerne faze rasti (npr. pridobivanje maščobnega tkiva pred hitro rastjo v višino ali obratno). Aktivira se intenziven občutek sramu. Ta sram v njih odzvanja kot sporočilo "z mano je nekaj narobe". To, kar vidijo v ogledalu, ne ustreza tistemu, kar se prikazuje kot "prav in lepo".
Ko algoritmi zaznajo zanimanje za telesni videz, šport ali prehrano, mladostnike zasujejo z videoposnetki in oglasi, ki sporočajo: "Tako moraš izgledati, če želiš biti uspešen, zaželen in priljubljen." Zavedanje, kako algoritmi mladim vsakodnevno vsiljujejo retuširane podobe, je pomembno sporočilo, ki ga morajo mladostniki ponotranjiti, da bodo lahko stopili na pot sprejemanja lastnega telesa. V tem obdobju so starši (ali drugi pomembni bližnji odrasli) mladostnikom pomemben varovalni dejavnik za predelovanje občutkov sramu in strahu.

Skrivanje za široko majico
Podatki mednarodne raziskave HBSC, ki jo v Sloveniji izvaja NIJZ, kažejo, da se kritični prelom zgodi prav med 10. in 13. letom. Skoraj vsak četrti slovenski mladostnik meni, da je predebel, medtem ko tuje študije opozarjajo, da je s svojo postavo in telesnim videzom nezadovoljnih že več kot 40 % mladostnikov.
Zaradi tega bolečega občutka sramu se razvije t. i. nevidna večina. Mladostniki z nižjo samopodobo se raje zadržujejo v ozadju, oblečeni v ohlapne majice (alergija na sonce je vedno lahko izgovor), ali pa preprosto raje ostanejo doma v varnem zavetju svoje sobe, zaščiteni pred kritičnimi in obsojajočimi pogledi. In ko na plaži in kopališčih opazujemo mlade, lahko hitro prepoznamo pojav nevidne večine.
Plaža tako postane oder, na katerem kraljujejo tisti, ki pogosto zaradi genetike ali zgodnjega športnega udejstvovanja ustrezajo trenutnemu idealu. Vsi ostali postanejo nevidni. Vendar poletje pripada vsakemu telesu, zato mladostniki, ki se v svojem telesu ne počutijo sproščeno, potrebujejo pomoč.

Telo ni predmet ocenjevanja
Telo ne bi smelo biti objekt za ogled in nenehno komentiranje videza: "Ker si tok suha, ti ta oblekica res paše." Takšne in podobne komentarje bi bilo treba usmeriti v telesne sposobnosti in zmogljivosti, kot na primer: "Všeč mi je tvoja vztrajnost, da se naučiš supanja" ali pa "Opazujem te pri plavanju in vsak dan zmoreš preplavati večjo razdaljo. Odlično ti gre! "
Poleg poudarjanja telesnih sposobnosti mladostnikom pomaga, če odrasli normaliziramo telesne spremembe v puberteti in razkrivamo digitalne iluzije o popolnem telesu. Kar vidimo na spletu, pogosto ni resnično. Še pomembnejše od besed pa je naš zgled. Težko bomo mladostnika spodbujali, da se sprehodi do pomola in nam pokaže skok v morje, če bomo sami ostali skriti v senci (alergija na sonce je lahko dober razlog tudi za nas).
Poletje mine hitro, spomini pa ostanejo. Škoda bi bilo, da bi jih zamenjali za strah pred mnenjem drugih.
Za starše in mladostnike
Za pogovor o sprejemanju telesa priporočam skupno branje knjige Čez potok, ne čez most, avtorice Linn Skåber, še posebej zgodbo Komodoška varanka, ki občutljivo odpira temo telesne samopodobe.
Koristen uvod v razmislek o samopodobi je lahko tudi kviz KidsHealth, ki pomaga prepoznati dejavnike, povezane s samozavestjo in odnosom do sebe. Takšni pogovori mladostniku lahko pomagajo, da začne svojo samopodobo zavestno krepiti in varovati. Z naslednjim poletjem pa bo z veseljem oblekel nekaj, kar že dolgo časa skriva v omari.
Dostop do kviza tukaj.

Monika Erjavec Bizjak je mag. zakonskih in družinskih študij, je strokovna sodelavka v humanitarnih programih in izvajalka delavnic v sklopu humanitarnega projekta Veriga dobrih ljudi. Je tudi certificirana družinska in šolska mediatorka in se ukvarja z reševanjem sporov z mediacijo in s širjenjem ter z razvojem kulture medsebojnih odnosov.
|















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV