Poporodna depresija – znaki, vzroki in kako jo premagati

Po podatkih poporodno depresijo doživi približno ena od osmih novopečenih staršev, tako mater kot očetov, kar kaže, da gre za pogost pojav, ki ga ni mogoče zanemariti.

Poporodna depresija je oblika depresije, ki se pojavi v prvem letu po porodu. Za razliko od baby blues, ki običajno minejo v nekaj dneh, simptomi PPD vztrajajo in motijo normalno delovanje posameznice. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da to stanje lahko prizadene katerokoli družbeno skupino – ne glede na izobrazbo, ekonomski status ali podporno mrežo.

Zdravstveni viri opisujejo številne simptome:

Čustveni in vedenjski znaki:

- vztrajna žalost, brezup, razdražljivost,

- izguba interesa za stvari, ki so bile prej prijetne,

- težave s spanjem ali prenajedanje oziroma izguba apetita,

- občutki krivde, manjvrednosti, nemoči,

- umik od družine, prijateljev, celo od otroka,

- obsesivne ali travmatične misli, v hujših primerih tudi misli o škodovanju sebi ali otroku.

Telesni simptomi:

- utrujenost brez očitnega fizičnega vzroka,

- glavoboli, bolečine v mišicah ali trebuhu,

- občutek stiskanja v prsih, hitrejši ali neenakomeren srčni utrip,

- težave z dihanjem, mravljinčenje v okončinah.

Baby blues vključuje nihanje razpoloženja, jokanje in zaskrbljenost, vendar običajno mine v nekaj dneh ali tednu po porodu. Če ti simptomi trajajo več kot dva tedna in se poslabšajo, gre verjetno za poporodno depresijo.

- Predhodna depresija ali anksioznost,

- prehranske ali telesne spremembe, stresni dogodki, slaba podpora,

- hormonske motnje, zapleti med porodom ali travmatske izkušnje,

- nizka samopodoba, družinski konflikti, finančni stres.

Strokovnjaki pogosto uporabljajo vprašalnike, v Sloveniji lahko pomoč poiščete  s svetovalci, psihologi, psihiatri ali vključitev v podporne skupine.

Zdravniška podpora: Pogovor z osebnim zdravnikom, ginekologom ali patronažno sestro je pogosto prvi korak. Osebni zdravnik lahko napoti k specialistom, kot so psihologi, psihiatri ali psihoterapevti.

Psihoterapija: Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) in medosebna terapija (IPT) sta najbolj priporočljivi obliki terapije.

Zdravljenje z zdravili: Pri hudih oblikah se lahko predpišejo antidepresivi, ki so varni tudi za doječe matere.

Podporne skupine: Dialog z drugimi materami, ki so preživele poporodno depresijo, zelo pomaga. Občutek, da nisi sama, je ključen.

Samooskrba: Ustrezna prehrana, dovolj spanja, gibanje, sprostitev in podpora partnerja so pomembni dejavniki okrevanja.

Poporodna depresija je resna, a običajno ozdravljiva motnja. Zgodnje prepoznavanje in ukrepanje – pogovor, terapija, zdravila in podpora – pomembno prispevajo k okrevanju ter izboljšajo kakovost življenja matere, otroka in celotne družine.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Verywell Health