Na Japonskem k mami, na Kitajskem doma, v ZDA nazaj v službo: kako je videti obdobje po porodu po svetu

Medtem ko v nekaterih kulturah velja, da mora novopečena mamica skoraj mesec dni predvsem počivati, jesti hranljivo hrano in skrbeti zase, se drugod številne ženske že nekaj dni po porodu sprehajajo z vozičkom ali se vračajo v bolj običajen ritem življenja.

Kdo ima prav? Odgovor ni tako preprost.

Na Kitajskem je tradicija zuo yue zi stara več kot dva tisoč let. V tem obdobju je mamica deležna posebne skrbi, vendar mora v zameno upoštevati precej pravil. V nekaterih družinah še danes odsvetujejo umivanje las, pitje hladne vode, uživanje surove hrane in daljše odhode od doma. Hrana je skrbno izbrana, na mizi se pogosto znajdejo juhe, kostne osnove, ingver in drugi topli obroki. Ključna ideja je, da je telo po porodu ranljivo in da ga je treba zaščititi pred "mrazom" ter izčrpanostjo.

V Skandinaviji je slika skoraj nasprotna. Svež zrak velja za pomemben del okrevanja in ni nenavadno, da mamice že zelo kmalu po porodu odidejo na kratek sprehod. Dojenčki pogosto spijo zunaj v vozičku tudi pri nižjih temperaturah, kar številne južnoevropske starše preseneti.

Toda tukaj je pomembna razlika: skandinavske mamice niso na sprehodu zato, ker bi morale dokazovati, da so "nazaj v formi". Država jim omogoča dolge starševske dopuste, zato se od njih ne pričakuje hitra vrnitev na delo, ampak predvsem normalno vključevanje v vsakdanje življenje.

Na Nizozemskem je podpora po porodu organizirana precej drugače. Sistem kraamzorg pomeni, da družino v prvih dneh po rojstvu otroka na domu obiskuje posebej usposobljena strokovna delavka, ki ne spremlja le zdravja mamice in dojenčka, temveč lahko pomaga tudi pri vsakodnevni organizaciji življenja z novorojenčkom. Staršem svetuje glede hranjenja, nege, okrevanja po porodu in prilagajanja na novo družinsko dinamiko. Gre za precej intenzivnejšo obliko podpore, kot smo je vajeni pri nas, zato številni strokovnjaki nizozemski sistem navajajo kot enega najbolj razvitih na področju poporodne oskrbe.

V Mehiki in številnih drugih latinskoameriških državah poznajo obdobje la cuarentena, ki traja približno 40 dni. V tem času se od sorodnikov pričakuje, da pomagajo pri vsakdanjih opravilih, pripravljajo obroke in poskrbijo za dom.

Osnovna ideja je, da mora biti vsa energija usmerjena v okrevanje in navezovanje stika z dojenčkom. V številnih družinah zato novopečena mamica v prvih tednih ne kuha, ne čisti in ne skrbi za druge družinske člane. Za to poskrbijo sorodniki, prijatelji ali širša skupnost.

Marsikatero Slovenko bi presenetila japonska tradicija satogaeri bunben. Številne nosečnice se tik pred porodom ali kmalu po njem za več tednov preselijo nazaj k svojim staršem. V tem času zanje pogosto skrbi predvsem njihova mama, ki prevzame velik del gospodinjskih opravil in pomaga pri negi dojenčka. Ideja je preprosta: ženska naj se v prvih tednih ne obremenjuje s kuhanjem, čiščenjem in organizacijo doma, ampak naj se osredotoči na okrevanje in novorojenčka.

Če bi se evropskim mamam zdela kitajska ali japonska tradicija pretirano zaščitniška, bi jih ameriška realnost verjetno šokirala iz povsem drugega razloga. Združene države Amerike namreč nimajo univerzalno zagotovljenega plačanega porodniškega dopusta na nacionalni ravni. Zaradi tega se nekatere mamice na delo vrnejo že nekaj tednov po porodu, velikokrat celo prej, kot bi si želele. Medtem ko se v številnih evropskih državah veliko govori o počasnem okrevanju in prilagajanju na novo življenjsko obdobje, je v ZDA poporodno obdobje pogosto precej bolj odvisno od finančnih zmožnosti družine in delodajalčevih ugodnosti.

Slovenija se pravzaprav nahaja nekje vmes. Še vedno je precej prisotna tradicija, da mamica v prvih tednih počiva in prejme pomoč svojcev, po drugi strani pa mnoge ženske čutijo pritisk, da se hitro vrnejo v običajen ritem, urejajo dom, sprejemajo obiske in imajo občutek, da morajo vse zmogli same.

Morda največja lekcija iz sveta ni vprašanje, ali je boljši mesec dni počitka ali sprehod tretji dan po porodu. Skoraj vse kulture se namreč strinjajo v eni stvari: novopečena mamica potrebuje podporo. Razlika je le v tem, kako jo različne družbe zagotavljajo.

Viri: Allay Care, My Asian Nanny, The Bloom Method