Kaj pomeni krajši delovni čas zaradi starševstva?

Dolžino delovnega časa si delavec lahko prilagodi svojim potrebam oz. potrebam svoje družine, vendar pa delovni čas ne sme biti krajši od polovice delovne obveznosti delavca. Delavec mora obvestiti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom. 

Kdo lahko uveljavlja to pravico?

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih zagotavlja staršem pravico do skrajšanega delavnika. O tem, kdo vse je upravičen zaradi starševstva do krajšega delovnega časa, piše natančneje v 50. členu:

– Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. 

– Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neprenosljivo za vsakega od staršev. 

– Ne glede na prejšnji odstavek ima samo eden od staršev pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, če obstajajo razlogi iz 30. člena tega zakona. 

– Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka. 

– Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri centru na podlagi mnenja zdravniške komisije.

– Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima roditeljsko pravico in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka. 

– V primerih iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost. 

Kljub temu pa ima samo eden od staršev pravico do dela s krajšim delovnim časom do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, če:

– je drugi od staršev umrl,

– je drugi od staršev zapustil otroka,

– je drugemu od staršev odvzeta starševska skrb,

– so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma je bil drugemu od staršev izrečen ukrep prepovedi približevanja po predpisih, ki urejajo policijo in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka,

– je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na podlagi mnenja pristojnega centra,

– če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,

– da postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno nesposoben za nego in varstvo otroka,

– drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo.

Kaj če si delodajalec ne želi, da bi delali po krajšem delovnem času?

Ker gre za pravico, ki vam pripada na podlagi zakona, jo delodajalec mora omogočiti in ne gre zgolj za njegovo dobro voljo ali vam bo to pravico dovolil uveljavljati ali ne. Delodajalec vam posledično izrabe te pravice ne sme preprečiti ali omejevati, četudi se pri tem morda sklicuje ali izgovarja na potrebe delovnega procesa. Delodajalec vas zaradi uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa ne sme premestiti na drugo delovno mesto, če se vi s premestitvijo ne strinjate. Ravno tako vam, če uveljavljate to pravico, tudi ne sme naložiti nadurnega dela, neenakomerno razporediti delovnega časa ali vam delovni čas prerazporediti. Če vam delodajalec ne bi omogočil izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom, se lahko obrnete na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki lahko delodajalca za storjen prekršek kaznuje z globo v višini od 3000 do 5000 evrov. 

Ali lahko uveljavitev pravice do skrajšanega delavnika zaradi starševstva prekinete?

Dogovor o skrajšanem delovnem času lahko prekinete kadar koli. Z računovodskega vidika je pa lažje, če nova pogodba začne veljati s 1. v mesecu, tako da preden se odločite prekiniti pogodbo, razmislite o tem, kdaj bi bilo najbolj optimalno, da bi se vam naslednji mesec obračunal celoten mesec 8-urnega delavnika.