Perimenopavza brez filtrov: kako Nina doma ohranja mir, ko divjajo hormoni

Tokrat smo se o tem zahtevnem, pa tudi ranljivo lepem obdobju pogovarjali z Nino – mamo, ženo, aktivno žensko in iskreno sogovornico, ki brez olepševanja opisuje svojo izkušnjo perimenopavze.

Nina brez ovinkarjenja prizna, da so zanjo najtežja predvsem čustvena nihanja. "Najbolj so seveda spremembe razpoloženja. Iz popolne dobre volje grem v bes, potem v občutljivost in užaljenost ... Pogosto se počutim brez energije. Občutek, da ne bom zmogla, je zelo prisoten."

Ob tem jo pogosto preplavijo tudi telesni simptomi, ki močno vplivajo na njen vsakdan: "Megla v glavi, spomin, anksioznost ... In potenje, po celem telesu, najbolj po obrazu. Spolnosti si zaželim morda dvakrat na mesec."

Te spremembe občuti celotna družina – a kot pravi z nasmehom, so njeni domači večinoma razumevajoči.

Na vprašanje, ali se otroci odzivajo na njene hormonske spremembe, brez oklevanja odgovori: "Sem opazila. So zelo razumevajoči, na trenutke presenečeni, ker me niso navajeni takšne."

Ker sta dve hčerki sami sredi najstniškega hormonskega vrtiljaka, pride do marsikatere čustvene iskre. "Popolnoma jasno je, da se kdaj ujamemo – pri eni estrogen raste, pri drugi pada – in takrat pride do nepomembnega prepira, ki je zelo glasen in čustveno nabit."

Zato se Nina trudi biti iskrena in odprta: "Veliko se pogovarjamo. Glasno jim sporočam svoje trenutno stanje."

Starševstvo s polno košaro obveznosti zahteva zbranost, red in strukturo. Nina prizna, da je to lahko izziv: "Z veliko truda. Otroci so na srečo zelo samostojni. Za šolo večinoma sami delajo že od nekdaj."

Gospodinjska opravila skuša poenostaviti in delegirati: "Prisilila sem se, da lahko tudi kdaj sami pripravijo obroke. Poleg otrok imamo še psa – velikokrat me zjezi, da imam še to skrb, ampak sprehod v naravo mi dobro dene."

Čeprav je bila Nina vedno ljubiteljica intenzivnih vadb, danes ugotavlja, da ji v tem obdobju najbolj pomagajo nežnejše prakse:"Nikoli nisem bila tip človeka za meditacije in jogo, ampak me zelo sprostijo. Trenutno spoznavam tudi tai chi. Sicer pa me najbolj sprosti narava – hrib, gozd."

Z nasmehom doda, da ji pomaga tudi sproščen humor in občasni kozarec vina: "Ah, pa ne smem pozabiti na mojega prijatelja – belo vino, špricer. Ne preveč, ampak sem ter tja kozarček za sprostitev. Otroci pravijo, da sem takrat veliko bolj prijazna."

Perimenopavza pogosto prinese občutke krivde, ker ženska ni tako razpoložljiva ali zbrana kot prej. Nini pa krivda ni najmočnejši občutek:"Niti ga nimam, občutka krivde. Bolj mi gre na živce dejstvo, da moram pač to spraviti čez. Sprejemam, da tako pač je."

Najbolj neprijetni so telesni simptomi, ki jih je nemogoče skriti: "Ko mi teče znoj iz obraza ali ko nekontrolirano popiz... nisem ravno srečna, no."

Perimenopavza je tudi preizkus partnerske dinamike. "Zelo zanimiv. Mož se čudi. Gleda me in se čudi."

Spolnost se je spremenila: "Spolnosti si zaželim dvakrat na mesec. Sicer je tudi njemu padel libido, ampak vseeno sva prišla iz dvakrat na teden na dvakrat na mesec."

Kljub temu verjame, da to obdobje prinaša tudi več pogovorov in drugačno obliko povezanosti.

So tudi pozitivni učinki? Nina pravi: absolutno. "Mislim, da se več pogovarjamo in se poskušamo bolj sprejemati."

Hormonske spremembe so neprijetne, a hkrati odpirajo prostor za več razumevanja, sočutja in bližine.

Nina verjame, da je odprtost ključ: "Naj berejo in se pogovarjajo o tem. Meni je res v pomoč, ker je zdaj toliko gradiva in cela revolucija okoli perimenopavze."

Priporoča tudi strokovno podporo: "Do ginekologinje bom stopila, ko bom začutila, da me preveč muči."

Njena izkušnja ima tudi čustveno ozadje preteklih generacij: "Moja mama se o tem ni mogla pogovarjati. Ona je zbolela, izgorela, dobila hude fobije. Ker vem, kaj lahko ta sprememba prinese, sem še bolj ozaveščena."