Neumiti lasje, podočnjaki, razvlečena trenirka. Vsakodnevno stanje navadne, vsakdanje mame. Malce pozabimo nase in na ličila, pozabimo na tiste kavbojke, ki so nam pred porodom tako dobro pristajale, odpovemo se najdražjim parfumom in jih hitro zamenjamo za vonj po otrokovem najljubšem obroku. Pa vendar, če bi se le za trenutek ustavile in pomislile, kako nas vidijo naši otroci. Morda bi takrat spoznale, da smo pravzaprav čudovita, ljubeča, nežna in krasna bitja. Mame.

Nekako tako gre pismo otroka materi ...
Draga mama,
če bi le lahko v ogledalu videla, kar vidim jaz. Če le ne bi obupovala nad svojimi neumitimi lasmi, ki si jih neutrudno vsak dan pripenjaš v visoko figo in upaš, da bodo tako zdržali vsaj še en dan. Če ti vsaj ne bi šlo na jok vsakič, ko dvigneš majico in opaziš nove obloge okoli trebuščka, ki vztrajno vzhajajo kot jutranje testo. Če vsaj ne bi opazovala teh temnih kolobarjev pod svojimi očmi, temveč se zavedala, kaj vse ob pogledu v ogledalo vidim jaz, medtem ko se opazuješ.
Vidim pogum. Da vsako jutro znova vstaneš in se boriš z vsakdanjimi opravili, skrbiš zame in očka in vse druge. Neutrudno čistiš za nami in skrbiš, da imamo vsi čista in sveža oblačila in polne želodčke. Ko bi vsaj videla, da na tem krasnem, meni najljubšem obrazu vidim najlepši nasmeh na tem svetu, ki me razveseljuje in mi pomeni varno zavetje. Tvoj nasmeh je zame neprecenljiv, večkrat si ga nadeni.
Ko bi vedela tudi, da dišiš kot najlepša roža, četudi ti danes še ni uspelo pod tuš. Da so tvoje dlani najmehkejše in me tvoje roke najlepše objemajo, tvoj dotik pa je zdravilen in pozdravi še tako bolečo rano ali modrico. Če bi se le zavedala, da so tvoje oči zame kot sonce in vsak tvoj mil pogled me nežno boža kot sončevi žarki.
Draga mama, če bi vedela, da si od vseh ljudi na svetu v mojih očeh ravno ti najlepša. Najbolj krasna, bleščeča, dišeča. Takšna, kot si. In od vseh mater na svetu, bi – če bi lahko, ponovno izbrala ravno tebe. Ker si duša moje duše in ker upam, da se boš naslednjič, ko pogledaš v ogledalo, videla z mojimi očmi. In se imela rada tako, kot te imam jaz. Neizmerno.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV