Depresija po porodu: kako prepoznati znake in pravočasno poiskati pomoč

B.R.

Za mami 0

15. 08. 2025 03.09

Čustvene spremembe po rojstvu otroka so nekaj povsem običajnega. Toda pri nekaterih mamah se lahko razvije resnejša oblika stiske – poporodna depresija (postpartum depression – PPD). Gre za stanje, ki ni le začasna otožnost, temveč lahko pomembno vpliva na materino počutje, skrb za otroka in celotno družinsko dinamiko. Ključno je, da jo znamo pravočasno prepoznati in poiščemo ustrezno pomoč.

1. Kaj je poporodna depresija in kako se razlikuje od "baby blues"?

"Baby blues" predstavlja blago, kratkotrajno čustveno nihanje, ki prizadene do 80 % mamic. Pojavi se nekaj dni po porodu in običajno izzveni v dveh tednih. Značilni simptomi vključujejo razdražljivost, žalost, utrujenost in jokavost.

Poporodna depresija pa je dolgotrajnejša in intenzivnejša motnja, ki običajno traja več kot dva tedna in bistveno vpliva na vsakdanje življenje. Brez zdravljenja lahko traja tudi več mesecev ali celo leto.

2. Najpogostejši znaki poporodne depresije

Simptomi PPD se razlikujejo med posameznicami, vendar so najpogostejši:

- dolgotrajna žalost, tesnoba ali praznina,

- nenadni izbruhi joka brez očitnega razloga,

- občutek brezupnosti ali manjvrednosti,

- pomanjkanje energije in motivacije,

- težave pri navezovanju stika z dojenčkom,

- izguba apetita ali motnje spanja,

- misli o samopoškodovanju ali škodovanju otroku.

Če simptomi trajajo več kot dva tedna in vplivajo na vsakodnevno delovanje, je nujen posvet z zdravnikom.

3. Kdaj in zakaj pride do poporodne depresije?

Poporodna depresija se običajno razvije v prvih tednih po porodu, lahko pa nastopi tudi kasneje – celo do enega leta po rojstvu otroka.

Dejavniki tveganja vključujejo:

- predhodne epizode depresije ali anksioznosti,

- hormonske spremembe,

- zapleten porod ali težavno okrevanje,

- pomanjkanje socialne podpore,

- občutek preobremenjenosti ali osamljenosti.

4. Zakaj je pomembno poiskati pomoč?

Nediagnosticirana ali nezdravljena poporodna depresija lahko škoduje ne le materi, ampak tudi razvoju otroka in družinski dinamiki. Vpliva lahko na materino samozavest, povezanost z dojenčkom in splošno kakovost življenja.

Zdravljenje je pogosto zelo uspešno in omogoča hitro izboljšanje počutja.

5. Možnosti zdravljenja in podpore

Pogovor z zdravnikom

Prvi korak je posvet z osebnim zdravnikom, ginekologom ali pediatrom, ki lahko postavi diagnozo in priporoči nadaljnje ukrepe.

Poporodna depresija ni redkost – prizadene lahko vsako mamo, ne glede na starost, okolje ali življenjski slog. FOTO: Dreamstime

Psihoterapija

Pogovor s psihologom ali terapevtom – najpogosteje se uporablja kognitivno-vedenjska terapija ali interpersonalna terapija.

Zdravila

V hujših primerih so lahko potrebni antidepresivi. Zdravnik bo presodil, kateri so varni tudi v času dojenja.

Podporne skupine

Povezovanje z drugimi mamicami s podobno izkušnjo prinaša občutek razumljenosti in varnosti.

Samopomoč

Pomembno je skrbeti za zadosten počitek, redno prehrano, gibanje in podporo bližnjih.

6. Kako pomagati mamici v stiski?

Poslušajte brez obsojanja.

Ponudite konkretno pomoč – pri otroku, gospodinjstvu ali organizaciji dneva.

Spodbujajte iskanje strokovne pomoči, a brez pritiska.

Sporočite, da je pomoč znak moči – ne šibkosti.

Poporodna depresija ni redkost – prizadene lahko vsako mamo, ne glede na starost, okolje ali življenjski slog. Pomembno je, da o njej spregovorimo brez tabujev, jo pravočasno prepoznamo in poiščemo pomoč. Zdravljenje obstaja, okrevanje je možno – in vsaka mama si zasluži, da se v svoji novi vlogi počuti dobro.