Arhetipi nosečnosti po Jungu: devica, mati, modra ženska

 Jung je nekoč dejal, da so arhetipi zemljevidi notranjega sveta. Ko jih prepoznamo, se lažje orientiramo – v občutkih, dvomih, hrepenenjih. In lažje si oprostimo, če ne občutimo vedno samo sreče.

V psihologija Carla Gustava Junga zasledimo izraz arhetipi, s katerim opisuje tudi notranje spremembe pri ženski v času nosečnosti. Arhetipi so univerzalne simbolne podobe, ki živijo v kolektivnem nezavednem vseh ljudi in se aktivirajo v ključnih trenutkih življenja. Eden izmed takšnih je tudi obdobje nosečnosti. Ko ženska nosi v sebi novo življenje, v sebi nezavedno prebudi tri temeljne arhetipe: devico, mater in modro žensko. Vsaka od teh podob nosi svoj pomen in nalogo.

Preden se v ženski prebudi vloga matere, je pogosto še globoko povezana z energijo device. Ne gre za devico v spolnem smislu, temveč za simbolično podobo ženske, ki živi zase – kot avtonomna, ustvarjalna, samostojna osebnost. Devica je tista, ki išče svoj smisel, sledi svojim interesom, raziskuje svet in sebe. Obdobje nosečnost pa to identiteto začne postopoma premikati, zato je to zelo občutljivo obdobje. Pri mnogih ženskah se prebudi strah pred izgubo svobode, identitete, časa zase, utečenega življenja. Morda prvič v življenju začuti, da ni več (samo) posameznica, ampak del nečesa večjega, kar je popolnoma normalen del tega obdobja. Velja opomniti, da ne gre za sebičnost ali nepripravljenosti na materinstvo, ampak za naraven psihološki odziv ob koncu obdobja device. Vprašanja, kot so: Kdo sem jaz, če nisem več odgovorna sama zase?  Kaj puščam za seboj? Kdo sploh sem? so prvi koraki preobrazbe.

Ko se ženska začne zavedati, da v njej raste novo življenje, se prebudi arhetip matere. Ta arhetip ni le biološka resničnost, temveč je energija zaščite, skrbnosti, topline, hranjenja, domačnosti, varnosti. Ko se ženska poveže s tem delom sebe, pogosto občuti globoko navezanost, nežnost in ljubezen, kot je doslej še nikoli ni poznala. A ta prehod ni vedno samo idiličen, saj ima tako kot ostali arhetipi tudi arhetip matere svojo senčno stran. Poleg občutka smisla in povezanosti se lahko pojavijo tudi notranji pritiski: Ali bom dobra mama? Zdaj bom morala biti ves čas močna. Za svojega otroka bi naredila vse, a kje sem potem jaz? Senčna plat matere je pogosto povezana s prekomernim žrtvovanjem, strahom pred napakami, z izgubo lastnih mej. Včasih ženska začne izginjati, a ne zaradi otrok, temveč zato, ker pozabi, da ima tudi mati pravico biti človek. Nepopoln, ampak resničen.

V zadnjih mesecih nosečnosti, pa tudi še po porodu, se začne prebujati tretji arhetip modra ženska. To je del ženske, ki zna prisluhniti tišini in ne potrebuje dokazovanja, primerjav, potrjevanja. Pojavi se, ko ženska začuti zaupanje vase, tudi če ji svet govori drugače. Ko zna reči ne, ker čuti, da je tako prav. Ko v tišini prepozna, kaj potrebuje in si to dovoli. Ta občutek se lahko pojavi v meditaciji,  naravi, tihem večeru, ko boža svoj trebuh. Morda se prebudi ob porodu, ko začuti, da ima v sebi moč, za katero ni vedela, da sploh obstaja. Pomembno je vedeti, da modrost ni vezana na leta. Modra ženska se ne rodi z gubami, temveč z notranjim zorenjem - ko ni več samo v vlogi, ampak v stiku s seboj.

Poznavanje arhetipov ni ezoterična teorija, temveč zemljevid, ki nam pomaga razumeti, kaj se dogaja v nas, ko se zdi, da ni nič več, kot je bilo. Pomaga nam tudi ubesediti tisto, kar čutimo, a ne znamo povedati. In kar je najlepše – povezuje nas z vsemi ženskami, ki so kdaj nosile življenje v sebi. Z materami, babicami, prednicami, ki so šle skozi podoben notranji prehod, čeprav v popolnoma drugačnih časih. Morda je največji čudež nosečnosti ravno v tem: da ne rojevamo samo novega življenja, ampak tudi novo, bolj celovito verzijo sebe.

Viri: JungPlatform / PsychologyToday