Vzroki za zunajmaternično nosečnost (IVM ali IMN)
Na IMN nosečnost lahko vpliva starost matere, kontracepcijski vsadki v maternici, infekcijske okužbe v medenici, okvara sluznice jajcevoda zaradi vnetij (tudi takšnih, ki se jih ženska niti ne zaveda in jih zato posledično ne zdravi), predhodna IVM nosečnost ali splav (če je že prišlo do IVM nosečnosti, je 15 odstotkov možnosti, da se bo ta ponovila), večje število spolnih partnerjev.
Tudi pri postopkih zunajtelesne oploditve (IVF) lahko pride do zunajmaternične zanositve, saj oplojeno jajčece najprej zaplava v jajcevod in če je sluznica okvarjena, ga ne iztisne takoj nazaj v maternico. Kadar pride do IVM, se ta lahko resorbira sama po sebi; če se to zgodi pred naslednjo menstruacijo, se tega niti ne opazi, lahko pa pride do hudih komplikacij. Kar 64 odstotkov zarodkov pri IVM je kromosomsko nepravilno razvitih, kar pomeni, da je vzrok v zarodku samem.
Znaki zunajmaternične nosečnosti?
Zgodnjo IVM je težko prepoznati. Včasih jo spremlja rjavkast izcedek iz nožnice, izostanek menstruacije, občutek napetosti v spodnjem delu trebuha.
Pri napredovani IVM pa pride do nenadne hude bolečine, bolečine v spodnjem delu trebuha, krvni pritisk pada, ženska lahko brez zdravniške pomoči izkrvavi v dveh urah. Pri tem lahko pride do hude zunanje krvavitve, lahko pa je krvavitev majhna. Če je test nosečnosti ob teh znakih pozitiven, je potrebna nujna zdravniška pomoč.
Potrditev IVM
Ginekolog ugotovi IVM z ultrazvočnim pregledom ali z vaginalno ultrazvočno sondo, s katero vidi prazno maternico z zadebeljeno sluznico. Test, s katerim se določi nosečniški hormon beta HCG v serumu, pa stoodstotno potrdi diagnozo.
Pri zunajmaternični nosečnosti je potreben operativni poseg. Navadno je nosečnost prekinjena v 10. do 12. tednu.
Zdravljenje
Zdravljenje je največkrat kirurško. Radikalno kirurško zdravljenje pomeni odstranitev organa, v katerem se je ugnezdilo jajčece: jajcevoda ali v izjemnih primerih maternice. A danes se IVM že uspešno zdravi s konservativno obliko zdravljenja, kar pomeni, da odstranitev organov ni vedno nujno potrebna, ampak se odstrani samo oplojeno jajčece. Način zdravljenja pa je odvisen od starosti ženske, želje po ohranitvi plodne sposobnosti in stopnje okvare jajcevoda.
Po operaciji mora ženska počivati, z naslednjo zanositvijo pa mora počakati najmanj dva meseca.
Bralkina izkušnja
Svoje izkušnje z zunajmaternično nosečnostjo nam je zaupala tudi naša bralka. Pred leti je doživela dve in kot pravi sama, sta se zelo razlikovali. Prvič so zunajmaternično nosečnost odkrili zelo pozno, drugič pa dovolj zgodaj:
"Prvič je bilo zelo nepričakovano, ker sem prej že zanosila in donosila brez kakršnih koli zapletov. Spominjam se, da sem imela bolečine le na enem predelu, vendar sem na začetku to pripisovala širjenju maternice, saj so bile zelo podobne kot pri prvi zgodnji nosečnosti. Potem pa me je začelo motiti, ker so bile res samo na isti točki in postajale so vedno močnejše. Po treh dneh neprijetnih bolečin sem v joku obležala v domači postelji," je povedala mamica in dodala, da je odšla v bolnišnico, kjer so jo pregledali in ugotovili zunajmaternično nosečnost. Takrat je bila noseča že okrog sedem tednov.
"V bolnišnici so me takoj poslali na oddelek, kjer sem čakala na operacijo, v tem času pa je počil jajcevod in so me urgentno sprejeli v operacijsko sobo, kjer sem bila tudi takoj operirana. Vse skupaj je bilo že precej tvegano, saj sem krvavela v trebušno votlino in zato ni bilo opaziti nobene krvavitve, ki je ponavadi prisotna ob zunajmaternični nosečnosti," je še dodala.

Drugič je bilo brez kakršnih koli bolečin. Ker pa je že imela eno zunajmaternično nosečnost, je morala takoj ob ponovnem pozitivnem nosečniškem testu na ginekološki pregled. Ker je bila nosečnost še zelo zgodnja, se plod na pregledu ni videl, zato je morala še na odvzem krvi, saj v krvi kontrolirajo prisotnost nosečniškega hormona.
"Ker ni dovolj naraščal in ker se plod ni dobro videl, sem morala na čiščenje, saj so predvidevali, da se plod ne razvija, kot bi se moral, bil je namreč nepravilne oblike. Po čiščenju sem morala spet na kontrolo nosečniškega hormona in ker je ta naraščal namesto padal, so ugotovili še zunajmaternično nosečnost. Takoj sem morala na poseg, vendar je bil jajcevod že tako poškodovan, da so ga morali odstraniti," je pojasnjevala.
"Dve zunajmaternični nosečnosti in popolnoma različni "znaki". Pri obeh pa je bilo nenavadno to, da nisem niti pri eni niti pri drugi krvavela. Pri prvi so bili znaki mogoče malo bolj očitni, čeprav mi je postalo jasno, da nekaj ni v redu šele, ko me je res hudo bolelo. Prej so bili na las podobni prvi nosečnosti, ki je potekala brez problemov in pri kateri sem se počutila dobro vse do konca.
Pri drugi zunajmaternični nosečnosti pa brez bolečin, prav fino sem se počutila in zelo težko dojela, da se vse skupaj dogaja še enkrat," nam je ob koncu pogovora še zaupala bralka.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV