Kdo je najpomembnejši?

Na vprašanje, kdo je najpomembnejši, vedno izstreliš kot iz topa: moj otrok. Odgovor je na dlani in tvoje življenje se po vsej verjetnosti vrti samo okoli te ene in edine misli. Tvoj otrok, tvoja ljubezen, tvoja odgovornost. Pa si res srečna? Boriš se z mislijo, da ima to malo bitje samo tebe in si od vsega srca želiš, da bi bil srečen, ampak kako mu boš to podarila, če sama nisi srečna?

Otrok te potrebuje, ampak potrebuje tudi tvoj nasmeh, iskrice v očeh, tvojo voljo do življenja in vse ostale radosti, ki pridejo s tem. Ima tebe in ti mu boš najpomembnejši vzor, kako naj živi svoje življenje. Za trenutek se ustavi in pomisli, kakšno življenje si želiš zanj?

Tvoja najpomembnejša naloga je, da mu to pokažeš in to je pravi odgovor na vprašanje, kdo je najpomembnejši.

Delite ljubezen

Mama ima osrednjo vlogo in to zagotovo drži, ampak otrok potrebuje tudi vse ostale odnose, pa naj bodo to tete, strici, dedki, babice, prijatelji in tako naprej. In potrebuje tudi odnos z očetom, če ni konkretnega razloga, zakaj to ni mogoče.

Vaš odnos z nekdanjim partnerjem je samo vaš, zato svojih čustev v tem primeru ne prenašajte na otroka, ampak jima dovolite, da vzpostavita svojega. Poskušajte se oddaljiti od vseh zamer, jeze in žalosti, ki so po končanem odnosu nekaj popolnoma normalnega. Delite ljubezen, kar pomeni, da svojemu otroku omogočite najrazličnejše oblike ljubezni. Naučite ga vzpostavljati lepe odnose in pokažite zrelo ravnanje tudi v primeru slabih odnosov.

Včasih je težko ...

Vedno pridejo tudi trenutki, ko je težko, trenutki, ko mislite, da ne zmorete, ko ste žalostne, utrujene ali izmučene. Navajene ste že, da si takrat pred svojim otrokom nadenete masko z zaigranim nasmeškom in se pretvarjate, kako je vse v najlepšem redu. Pa ni in to vaš otrok dobro ve, ker vas čuti bolj, kot ste si pripravljene priznati. Čuti vaš tresoči glas, vašo bolečino in vse ostalo, medtem ko mu vi sporočate, da je treba vsa negativna čustva ignorirati oziroma jih potlačiti. Ne morete ga zaščiti pred bolečino, ki jo bo prej ali slej tudi sam doživel, lahko pa ga naučite, kako se soočati z njo.

Tudi otrok je lahko žalosten ali jezen

Vaša prva misel je, da mu v kali zatrete to čustvo, mogoče na način, da preusmerite njegovo pozornost, zanikate ali razvrednotite to, kar čuti in podobno. Pozabite na besede, kot so ne jokaj, ne bodi žalosten, ne smeš biti jezen …

Namesto tega ga raje stisnite k sebi in mu dovolite, da občuti in spusti. V teh trenutkih tudi on potrebuje vaše razumevanje in podporo, zato spoštujte njegova čustva in ga sprejmite v celoti. Razložite mu razlog njegove stiske in mu pojasnite, zakaj tako čuti.

Postavite se na noge

Najdite se, v stvareh, ki ste jih rade počele ali pa si poiščite nove hobije, družite se s prijateljicami, pojdite med ljudi. Občasno si privoščite čas samo zase in pozabite v teh trenutkih na slabo vest. Že zdaj ste lahko ponosne nase, ker se borite vsak dan po svojih najboljših močeh. Včasih je težko, je pa tudi lepo imeti nekoga, ki te močno stisne k sebi in ti reče: Mama.

Niste same.