'Jedel je z mojega krožnika, spal pa v njeni postelji'

Mož ima ljubico, vendar ne želi končati najine zveze. Prosim za nasvet. Pred kratkim sem izvedela, da se mož že več let sestaja z drugo žensko. Kako prazno se počutim, ko preletim spomine na minula leta. Skupni popoldnevi, večeri, počitnice ... ves čas je mislil nanjo. Zakaj mi ni povedal? Zakaj sem zadnje mesece preživela v grozljivem strahu, da vsi moji sumi postajajo resničnost?

Ljubila sem ga! Pred letom dni se mi ni niti sanjalo, da bi lahko kdo mojemu možu pomenil več kot jaz in hčerki. Kako hitro se lahko vse spremeni ... Danes se mi zdi, da živim življenje nekoga drugega. To nisem jaz in to ni moja družina. Kot bi spremljala dogajanje v neki nadaljevanki in ne bi zrla v moža, ki mi hladno pojasnjuje, da bo večer preživel z Romano in naj ga ne čakam. Najrajši bi prasnila v histeričen krohot. Moj mož, moj Bojan odhaja skozi vrata, potem ko je pojedel večerjo, ki sem jo jaz skuhala, oblekel srajco, ki sem mu jo jaz oprala in zlikala ter se nadišavil s parfumom, ki sem mu ga jaz kupila! In proti jutru bo prišel nazaj, v naš urejen dom in užival sadove mojega gospodinjstva. Sem mar res dobra le za čiščenje, pospravljanje, kuhanje ter skrb za najini punčki!?

Rekla sem mu, naj odide, a nima dovolj poguma za ta korak. Minevajo dnevi in tedni, on pa se vsak dan znova vrača v naš dom. Sploh veš, kakšno bolečino mi zadajaš? Kaj naj rečem otrokom? Resnično misliš le nase? Sama ne jem, ne spim, skrbi me, kako bom preživela svoji deklici, kako bom skrbela zanju v teh stresnih dneh. Komaj obvladujem svoja čustva in jezo, ki narašča iz dneva v dan. Punčki to čutita, jaz pa nimam moči, da bi se pretvarjala, da je vse v najlepšem redu.

Četudi si premisli in prekine razmerje z ljubico, ne vem, ali je smiselno, da nadaljujeva najino zvezo. Mu bom še lahko zaupala? Bom lahko delila posteljo s človekom, ki mi povzroča takšno bolečino? Najbrž ne. Trenutno sem zmedena, ne vem, kako naprej. Po eni strani ga imam še vedno rada. Po toliko letih skupnega življenja mi pač ni vseeno. Preplavljajo me spomini, tako prekleto boli, ker se je vsa preteklost in prihodnost razblinila v nič. Potrebujem, da me nekdo postavi na realna tla. Potrebujem objektiven nasvet. Naj se borim za našo družino ali naj s hčerkama poiščem srečo drugje?

Zakonska in družinska terapevtka svetuje

"Ob nezvestobi enega izmed zakoncev nastaneta nepopisna bolečina in trpljenje. Prevarani zakonec čuti, da je popolnoma izdan, zavržen, prevaran in da se je vse razblinilo v nič. Poleg prevare pa najbolj boli prav brezbrižnost tistega, ki vara, da to lahko počne z lahkoto. Tisti, ki vara, največkrat nima stika s sabo in notranjega nadzora, zato tudi ne doživlja, da zadaja grozno bolečino. Najbolj pomembno mu je, da zadovolji svoje potrebe, vendar pa si na ta način zapira pot, da bi ga imel nekdo zares rad, pojasnjuje," je pojasnila Sonja Beznik, specialistka za zakonsko in družinsko terapijo.

Zaradi tega odhajanja in prihajanja nazaj mu žena nikakor ne more več zaupati, ne zaupa pa mu tudi oseba, h kateri odhaja, saj tudi ona ve, da se vrača k ženi. Tam, kjer ni zaupanja, pa se težko najde prostor za ljubezen. Vsa ta bolečina in trpljenje pa ne bosta prenehala, dokler se zakonca ne bosta odločila, kaj želita. Beznikova poudarja, da se bosta morala oba soočiti s tem, kar se dogaja, se vprašati, kaj sta prinesla s sabo v zakon in zakaj si zadajata toliko bolečine. Zanikanje, tolažba, da bo mogoče bolje, samoobtoževanje, vse to zakon na neki način umetno držo skupaj in omogoča partnerju, da lahko vedno znova odhaja.

"Pomembno je, da prevarani zakonec jasno zahteva spoštovanje zase in pri tem vztraja, vse drugo (celjenje globokih ran) pride pozneje. To, da prevarani zakonec 'malo potrpi', ne koristi nobenemu od njiju, ampak vso to bolečino samo podaljšuje. Težko se je odločiti, ali vse skupaj pustiti za sabo in si poiskati srečo drugje ali mogoče vseeno poskušati rešiti zakon. Če partnerja želita ostati skupaj, se mora varanje takoj prekiniti in zakonec, ki vara, se mora tudi odločiti, da bo pri tem vztrajal. Pomembno je tudi, da sprejme odgovornost za to odhajanje in da se zave, da je to njegov problem, s katerim se bo moral soočiti. Pri tem mu lahko žena pomaga, ampak samo ob njegovem zagotovilu, da bo zvest, saj drugače ni mogoče graditi zaupanja," je še zaključila.