Bibaleze.si

Slovenska poroka, da te kap!

Živa Smola

Družina in odnosi

9
04. 05. 2012 08.07

Ob spominu na moj poročni dan me popade smeh, čeprav se mi takrat ni zdelo tako zabavno! Popolnoma vse je šlo narobe in ker nisem imela kaj storiti, mi je preostalo le to, da se prepustim toku ...

Imam le dve možnosti. Lahko se jočem ali pa se ob vsem zabavam! Izbrala sem smeh!
Imam le dve možnosti. Lahko se jočem ali pa se ob vsem zabavam! Izbrala sem smeh!
Imam le dve možnosti. Lahko se jočem ali pa se ob vsem zabavam! Izbrala sem smeh!FOTO: iStockphoto
Na t. i. najpomembnejši dan v življenju sem v jutro pomežiknila ob petih zjutraj. 'Rana ura, zlata ura' je že lep čas moje pravilo, toda tokrat nisem vstala zaradi svojih odločitev. Od vzhičenosti, pričakovanja in nervoze mi je bilo slabo vse do sedmih. Imela sem občutek, da mi želodec poganja hrček, saj sem dve uri objemala školjko in rigala v prazno. Tega vsekakor nisem pričakovala na svoj poročni dan, še manj pa mi je bila jasna moja živčnost. S Smolčkom sva bila skupaj že šest let, imela sva sina, rahlo zmešanega psa, tri podivjane mačke, papagaja in babico, s katero sva si delila hišo. "Jutri ne bo nič drugače! Ponoči bo še vedno smrčal, čez dan bo divjal s krpo po stanovanju in lovil prah, v kopalnici pa ti bo tako kot vsako jutro šepetal, kako dobro rit imaš! Umiri se,  ženska!" sem se jezila sama nase.

Pred oblačenjem mi je babica pripravila kosilo. Lačna seveda nisem smela stopiti v zakonski jarem, zato sem na krožniku dobila najljubše – slastne pečene perutničke. Njami, toda ne ravno na poročni dan, babi! Slaba stran pečenih perutničk je, da se ti vse lepi na prste! Razen, če jih ješ z nožem in vilico, ampak ne vem, zakaj bi komplicirala, ko pa je srednjeveško hranjenje pri perutnini tako kul! Ja, saj vem, moje življenje mora biti strašno pestro, da se mi zdi grizljanje perutnic tako zabavno!

Kakor koli že, resen problem je nastal, ko sem se mesa lotila z dolgimi, umetnimi nohti. Elegantno sem skušala obračunati s pregrešno dobrimi perutnicami, vendar sem imela kljub temu na prstih lepljive obloge, za nohti pa se mi je nabralo dovolj mesa in pečene čebule za hitro malico med poročnim obredom. Za piko na i se je ravno med kosilom na vratih pojavil poštar s kupom telegramov. Babi me je vsa vzhičena potiskala proti vratom, jaz pa sem si skušala očistiti lepljive roke. Toda vse se je prilepilo na prste in tako sem se na vratih prikazala, kot da sem pravkar požrla celo pečeno kokoš. Da ne omenjam, kako mastna sem bila okrog ust! Poštar mi je v zamaščene roke od daleč izročil pisalo.

"Kaj se je pa njej zgodilo?! Presneto, upam, da se me ne bo dotaknila!"
"Kaj se je pa njej zgodilo?! Presneto, upam, da se me ne bo dotaknila!"FOTO: iStockphoto

Pri urejanju nisem imela nobenih težav. Mali Jan je bil pri Smolčkovi mami, tako da sem lahko nemoteno poskrbela zase. Vse je potekalo brezhibno, dokler ni napočil čas, da se pokažem svatom. Ravno sem nameravala obuti poročne čeveljce, ko je začela mami kriliti z rokami in panično kazati na spodnji del krila. Ne vem, zakaj, toda spodnji del podloge se je povsem razparal in niti so se mi ovile okrog nog! Spominjam se, kako smešna sem se zdela sama sebi v modri poročni obleki, obuta v copate, medtem ko so se mi  okrog nog ovijali ostanki podloge! Toda nisem se pustila motiti. Mami sem naročila, naj mi s škarjami odreže razparani del. Krilo sem dvignila v zrak in opazovala, kako ji panično trzajo obrvi, medtem ko se je jezila nad obleko.

Čas je bil, da odidemo od doma, amatersko odrezana podloga pa se tudi ni videla. No, razen proti jutru, ko sem se med skupinskim plesom zapletla v niti in zgrmela po tleh.

A to še zdaleč ni bilo vse. Burleska se je šele začela!
Usedla sem se v avto in ko bi morali speljati, se to ni zgodilo – izpraznil se je namreč akumulator. Škoda, da niste bili poleg, kajti prizor, ko so morali svatje po cesti potiskati nevestin avto, je moral biti nepozaben. Kaj bi se mi še lahko pripetilo?

Nadomestni avto je zabrenčal in brez klime smo se v črnem konjičku odpeljali v Laško. Upala sem, da mi vsaj make-up ne bo zdrsnil z obraza, mokri zadnjici se tako nisem mogla izogniti. Mami je stopila iz avtomobila in si panično ogledovala svojo zadnjo plat. Videti je bilo, kot da se je polulala!

Moj poročni šopek je bil resnično nekaj posebnega, toda žal le kakšno uro. V šopku sem namreč želela imeti lokvanje, ki pa so do Laškega doživeli ekstremno preobrazbo. Zaradi vročine so oveneli in se skrčili, tako da sem lahko le upala, da me ne bo kdo vprašal, kakšno žival imam v šopku!

Ste kdaj razmišljali o tem, kako zlesti v dolgi poročni obleki na kočijo? Lahko bi kdo izdal priročnik z nasveti. Ni problem le v tehniki, temveč tudi v nevestinem videzu. Seveda nisem mogla stopiti nanjo kot Schrekova Fiona! Podvig sem morala izvesti čim bolj elegantno. Odrešil me je moj Smolček, ki me je prijel za roko in potegnil, da sem kar poletela na kočijo. Bilo je vsekakor bolje, kot pa da bi me svatje potiskali nanjo.

Kaj naj? Tako pač je! Pazite le, da me ne srečate!
Kaj naj? Tako pač je! Pazite le, da me ne srečate!FOTO: iStockphoto

Lepo nameščena na groteskno okrašeni kočiji sva se s Smolčkom nasmihala fotografu, ko je do naju stopila njegova babica. V znak sreče in odobravanja mi je tako močno stisnila dlan, da mi je zlomila noht na sredincu! Fotograf me je "pritisnil" ravno v trenutku, ko se je to zgodilo, in prepričana sem, da bi mi vsi priznali, da je bil moj izraz na obrazu zelo eleganten. Nikoli ne bi pomislili, da sem trpela zaradi zloma umetnega nohta!

Končno smo se odpravili poročnemu obredu naproti. Midva z možem s kočijo, ostali z avtomobili. Vso pot do gradu sem si čistila konjske dlake z obraza in obleke ter glasno razmišljala, kako uboga sta konja, ki naju vlečeta. Smolčka sem prepričevala, da bi bilo humano, da nadaljujeva pot kar peš, toda opomnil me je, da bi v tem primeru zamudila na lastno poroko.

Pred vhodom v grad so nas gostitelji prijazno nagovorili, jaz pa sem se spomnila, da sem pozabila osebni dokument. Bila je le sekunda, ko je moj jezik prehitel pamet in v kamero sem zavpila: "Aaaa, pozabila sem osebno!!!" Kakšna sramota!

Tu in tam se še vprašam, od kod taka smola. No, eden od taknih trenutkov me je čakal takoj, ko sem dahnila da. Mož mi je na prstanec nataknil rinko in ko so mi pod nos pomolili pladenj s prstanom, da enako storim še jaz, mi to nekako ni uspelo. Zaradi dolgih nohtov ga nisem mogla prijeti in ko mi je po nekaj poskusih le uspelo, se mi je izmuznil in padel na tla. Na posnetku je jasno slišati, kako so svatje enoglasno izustili tisti slavni aaaaaaa, ki bi sicer bolj sodil na nogometno tekmo.
Sledilo je mrzlično iskanje prstana pod stoli in ko so ga končno našli, sem ga z olajšanjem nataknila svojemu možu na prst. Poljubila sva se in navkljub vsem preprekam in težavam postala mož in žena. Gospa in gospod Smola!

Za konec sva se seveda morala še podpisati. Nalivnik je ravno v mojih rokah prenehal pisati, zato sem ga narahlo potresla v stran. Tinta je poškropila hlače nič hudega slutečega župana, jaz pa sem ugotovila, da bo smola pač ostala del mojega življenja.

Ubogi moj mož, kajne?!

Kmalu pa se bo poročila znana slovenska pevka.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740