RESNIČNA ZGODBA: Zakon brez ljubezni

V naš nabiralnik je priletelo pismo žene, mame, ki ji je v življenju po eni strani postlano z rožicami, ne manjka ji materialnih dobrin, toda lačna je prave ljubezni, partnerjeve pozornosti … Njun odnos je na majavih tleh, a kljub temu oba vztrajata v zakonu …

Resnična zgodba

Alja bi kdaj pa kdaj najraje zavrtela čas nazaj, v čas študija, ko so jo osvojile sinje modre oči, ko je podlegla čarom temnolasega fanta, s katerim je skupaj prepevala v vaškem pevskem zboru. Danes bi verjetno pogledala stran ali pa tudi ne. Oba sta veliko časa preživela med knjigami, Igor si je prizadeval, da postane čim boljši zdravnik in kasneje kirurg, ona pa odlična profesorica matematike, zato sta skupni čas preživljala le na vajah in nastopih. A kljub temu sta vedela, da si popolnoma pripadata. Prav zato sta se odločila, da naslednje počitnice preživita skupaj.

Dojenček je tu, zato bo poroka!

Na morju sta se imela čudovito, toda že čez en mesec sta se morala soočiti s posledicami … Alja je presenečeno ugotovila, da je noseča in vedela je, da bo dojenčka vesel tudi Igor, ampak … Bila sta še mlada, pred sabo sta imela še tisoč in en cilj, na koncu poklicne poti naj bi ju šele čakala družina. Zdaj pa se je vse obrnilo na glavo. Porajalo se jima je tudi vprašanje, kje bosta živela, ampak na pomoč so jima prihiteli Aljini starši in jima kupili trisobno stanovanje. Bodoča starša nista niti dobro premislila, kaj vse ju čaka, vrat na nos sta se odločila za poroko, ker naj bi se to spodobilo, s takšnimi načeli sta bila vzgojena.

Alja danes razmišlja, da bi bilo bolje, da se ne bi poročila, da bi bilo absolutno bolje, da bi najprej sploh poskusila skupaj živeti, nato vzgajati otroka. Danes bi se zagotovo odločila drugače, kajti meseci po poročnem slavju so bili zanjo mukotrpni, leta kasneje pa polna prejokanih noči. Obema je sicer uspelo dokončati študij, in ko je Igor v roke prejel diplomo, se je njegovo vedenje popolnoma spremenilo. Postal je vzvišen, poln samega sebe, obenem pa je začel poniževati ženo, češ da je njena izobrazba manjvredna in da bo najbolje, da ostane kar doma. Novopečena mamica niti ni imela časa, da bi se razburjala zaradi takšnih opazk, ki ji jih je mož vsakodnevno stresal iz rokava. Uživala je v materinstvu in upala, da nekega dne le stopi pred šolsko tablo, razred radovednih glav.

Iz dneva v dan bolj sama …

Medtem si je Igor gradil kariero, nabiral izkušnje po različnih tujih klinikah, odsoten je bil tudi po več mesecev. Vse to je razumela in je podpirala njegovo gorečnost, pripadnost službi, nikakor pa ni razumela oz. ji še danes ni jasno, zakaj prostih dni, ur ne preživi skupaj z njo, ki naj bi bila njegova velika ljubezen, in hčerko, ki je nedavno upihnila štiri svečke. Še takrat, ko ni hitel na kakšen zdravniški kongres ali se pripravljal nanj, je raje igral tenis s sodelavci, se družil s prijateljico, sodelavko, in se skupaj z njo udeleževal različnih kulturnih prireditev. Alja resnično iz dneva v dan bolj pogreša njegovo bližino, njegovo bitje srca v zakonski postelji. Privezana je na dom, hčerko, ker to pričakuje od nje, ona pa bi od njega rada le prijazno besedo, zaljubljen pogled, pa čeprav sekundni. Želi si, da bi se ustavil ob njej in poklepetal z njo, kako se počuti, jo povprašal, kako odrašča njuna hčerka. Tako ali tako je zamudil njena rojstnodnevna praznovanja, prvi zobek, prve korake, prvo besedo … Alja razume, da ima veliko odgovornost kot kirurg, ki postaja vse bolj uveljavljen in priznan tako doma kot v tujini, vseeno pa hrepeni po skupni minutki, objemu, ki pove več kot tisoč besed.

Samo enkrat je potarnala ...

Samo enkrat je pritegnila njegovo pozornost, samo enkrat si je drznila začeti temo o njunem nepopolnem odnosu, samo enkrat je zbrala pogum in spregovorila o svojih solzah, neutrudnem čakanju, da se vrne s potovanja, kongresa, razstave … In takrat je resnično dobila hladen tuš: ''Priznam, storil sem napako! Ne bi se smel poročiti s tabo. Toda zdaj je, kar je. Skupaj sva, ker morava biti, na ločitev nikoli ne pristanem, ker se to zame in moj položaj ne spodobi. O tem ne želim nikoli več razpravljati. Ničesar ti ni nikoli primanjkovalo – položnice so plačane, pred blokom imaš parkiran svoj avto, omara se šibi pod težo oblek, hladilnik je do vrha poln. In tako bo tudi naprej …'' Strmela je in strmela vanj. Nikoli ni na vse te dobrine gledala tako – bila mu je sicer neizmerno hvaležna za spodobno življenje, vendar ni vedela, da je to v zameno za nežnost, po kateri je hrepenela sleherno noč. Niti sanjalo se ji ni, da so njene obleke namesto poljubov, da je avto namesto velikega objema. Vsemu bi se odrekla, samo da bi jo stisnil k sebi kot majhno deklico in ji dal vedeti, da jo ljubi. Kako naj se sprijazni, da bo do konca življenja ob človeku, ki je ne bo niti pogledal niti se je dotaknil? Kako naj bo vse življenje ob njem, ki se niti malo ne zmeni za hčerko?

Vsa ta vprašanja trenutno še vedno premleva v glavi, saj tudi ona ne vidi rešitve v ločitvi, pravzaprav ne verjame v njo. Poročila se je za vse življenje ...

Ozadje nesrečnega zakona pa nam je zaupala še ena Slovenka.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na