Nevladne organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v družini, pojasnjujejo, da so naredili zelo veliko tudi glede ozaveščanja in opozarjanja na pojav, ki ni omejen s starostjo, versko pripadnostjo, ekonomskim in družbenim položajem žrtev nasilja – skratka, določata ga le pripadnost spolu in strukturna neenakost v porazdelitvi moči med spoloma v družbi.
Nasilje se lahko zgodi kateri koli ženski ...
Ne glede na njeno starost, izobrazbo, družbeni položaj in ugled, premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, invalidnost ali posebne potrebe, delovno mesto, vrednostno in ideološko usmeritev, etnično ali versko poreklo … Nasilje nad ženskami ima le eno stalnico – zlorabo moči s strani osebno, položajno ali družbeno močnejše osebe.
Zakaj je nasilje kljub vsestranskemu napredku v pojmovanju človekovih pravic še vedno mogoče?
Ker je posledica razmišljanja, da lahko tisti, ki ima večjo moč, le-to zlorabi v varnem okolju, kjer bo nasilje ostalo prikrito in zato zanj ne bo odgovarjal. Čeprav je nasilje v družini opredeljeno kot kaznivo dejanje v kazenskem zakoniku, čeprav imamo sistemski zakon o preprečevanju nasilja v družini in čeprav je nasilje nad ženskami ena temeljnih kršitev človekovih pravic žensk in kot taka uvrščena v mednarodne dokumente, ostaja nasilje nad ženskami v partnerskih in družinskih odnosih vsakodnevni pojav.
Najpogostejši razlogi
Ključni razlog za to je v kulturnem in ideološkem kontekstu, v katerem živimo, saj ta še vedno opravičuje nasilje nad ženskami, ga minimalizira in zanika. To razmišljanje vedno znova dopušča možnost, da sta za nasilje v partnerskem odnosu vedno vsaj malo kriva oba. Da se to zagotovo ne bi zgodilo, če bi žrtev v pravem trenutku utihnila, bila poslušna, se prilagodila ali končno privolila, da naredi to, kar nasilnež od nje zahteva.
Posledice dolgoletnega nasilja
Nasilje nad ženskami se v partnerskem odnosu še vedno običajno dogaja leta in leta, preden si ga žrtev upa prijaviti. Po praviloma sistematičnem in dolgoletnem doživljanju psihičnega, fizičnega, ekonomskega in spolnega nasilja se pogosto zgodi, da se žrtev zateče v razne odvisnosti, ki ji pomagajo omiliti stisko in trpljenje. Zelo pogosto imajo resne posledice glede zdravja, predvsem duševnega. S tem pa za nasilneža in okolje, ki zlorabi ne nasprotuje ali jo celo opravičuje, nastane idealna priložnost, da žrtev nasilja označi kot problematično, labilno, nekredibilno, noro. Skratka, za osebo, ki je pravzaprav kriva za nastali položaj. Takrat s prstom pokažemo nanjo, češ, saj ni čudno, da je prišlo do nasilja, poglejte jo, kakšna je, kako se vede, kako je videti ...
Če bi živeli v partnerskem odnosu, v katerem bi vas partner doma nenehno podcenjeval in poniževal, zunaj doma in pred očmi javnosti pa bi bili zanj "najboljša žena, brez katere ne more živeti"; če bi bila vsaka stvar, ki jo smete narediti, kupiti ali reči, mogoča le z njegovim dovoljenjem; če bi vam nenehno vcepljal predstavo, da ste nesposobna mati, zanič kuharica, da se ne znate niti primerno obleči, kaj šele vesti v družbi in če bi to podkrepil še z občasnim pretepanjem ter posiljevanjem, prisiljevanjem v občevanje z njegovimi prijatelji, nenehnim ustrahovanjem, kaj vse se vam lahko pripeti in da vam bo, če odidete, vzel otroka in vas ekonomsko in družbeno uničil – bi ob vsem tem resnično uspeli ohraniti trdno duševno zdravje? Žena zdravnika, žena direktorja, žena predstavnika vidne politične stranke, žena učitelja, direktorica, medicinska sestra, čistilka, doktorica znanosti, socialna delavka, študentka … – za vsako od naštetih je bilo nasilje vsakodneven pojav, s katerim so se morale, pogosto nerazumljene in nemočne, spoprijeti – nekatere zadnjega napada niso preživele.
Nasilje je problem celotne družbe!
Nasilje ni osebni problem – je družbeni problem epidemioloških razsežnosti. Nanj so prva opozorila feministična gibanja, pri čemer so v veliki meri zaslužna za sistemsko opredelitev in obravnavo nasilja v družini. Postavljen je bil temelj njegovi opredelitvi, in to je zloraba moči. Če je moč zlorabljena s strani osebe z veliko družbeno močjo, obstaja resna nevarnost, da se zloraba prenese tudi na tiste, ki dogajanje opazujemo, o njem poročamo, ga preiskujemo. Interpretacija povzročitelja nasilja postane interpretacija institucij, medijev in javnosti. Nasilje je s tem legitimirano ali zanikano in nasilna oseba si lahko najde drugo žrtev in krog nasilja se ponovno zavrti. Zgodbe o partnerskem nasilju zato običajno ostanejo brez epiloga, ki bi žrtvi dal zadoščenje in možnost življenja brez nasilja.
Vse pa je pretresla resnična slovenska zgodba, polna trpljenja ...
Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV