1. Pretiran nadzor
Ta oblika vezi med materjo in hčerko spada med precej pogoste, pojavlja pa se zlasti v tistih družinah, kjer so imele matere tudi same podobno izkušnjo s svojo materjo. Gre za vzorec, ki ga prenesejo na svojo hčerko. Za matere, ki vršijo pretiran nadzor, je značilno to, da ne posvečajo posebne pozornosti hčerkinim občutkom in potrebam, zato velikokrat sploh ne vedo, kaj se z njimi dogaja.
Pogosto tudi projicirajo svoje lastne potrebe na hčerko, kar opravičijo s tistim znanim stavkom, da je to 'v njihovo dobro'. S pretiranim nadzorom ima mati občutek, da ve vse, kar se v hčerinem življenju dogaja, kar pa niti približno ni res. Velikokrat se hči na nek način sprijazni z maminim vedenjem, kar pa ne pomeni, da je ne duši. Zanjo so značilne tudi negativne misli, da nikoli ni dovolj dobra, kar vpliva na mnoge ravni življenja. Takšen vzorec se prenese naprej, če ima takšna hčerka tudi sama hčerko.
2. Brezmejna kritičnost
Konstruktivna kritika je nekaj pozitivnega, ko želimo z njo nekaj izboljšati. Ni pa več v redu, ko je ta konstantna. Nekatere matere imajo starševsko držo, ki temelji na nenehnem kritiziranju, česar se same mnogokrat sploh ne zavedajo. Njihove hčerke tako kritike poslušajo na račun šolskega/študijskega uspeha, zunanjega videza, vedenja in podobno.
Vsak njihov neuspeh še bolj poudarijo, kar predstavlja hčerkam izjemen pritisk in občutke nezadostnosti. Pogostokrat se zaradi takšnega odnosa vse življenje soočajo z občutki, da niso dovolj dobre, uspešne in da si ne zaslužijo biti srečne. Velikokrat so tudi nezadovoljne s seboj.

3. Ko so odnosi borba
V nekaterih nefunkcionalnih družinah lahko odnos med materjo in hčerko temelji na nenehnih konfliktih, telesnem kaznovanju, fizičnem in čustvenem nasilju. Gre za nenehno borbo, ki v čustvenem smislu povzroči ogromno škode, hčerko pa oropa zdravega in ljubečega odnosa, ki bi ga morala biti deležna.
Na svojo mamo nikoli ne more gledati kot na materinski lik, poln topline in nežnosti, ampak ta zanjo predstavlja neke vrste sovražnika. Takšne hčerke imajo kasneje v življenju običajno težave v partnerskih odnosih, pa tudi same s seboj, v obliki čustvenih motenj, depresij, tesnobnih napadov in podobno.
4. Mama drama
Pri mami drami ne mislimo na tiste mame, ki v skrbi za lastnega otroka včasih malce pretiravajo. Tu gre za mame, ki ne komunicirajo v normalnem tonu in z določeno mero razuma, pač pa se zdi, da gre pri vsaki najmanjši 'napaki', ki jo hčerka stori, za konec sveta.
Dramatični izbruhi se kažejo v obliki kričanja, žalitev, metanja predmetov, loputanja z vrati, kar je za vse udeležene izjemno stresno in obremenjujoče. Pojavijo se strah, napetost, stiska, ki je tako intenzivna, da vpliva tudi na funkcioniranje v kasnejšem življenju. Takšne hčerke se kasneje spopadajo tudi s posttravmatsko stresno motnjo.

Preberi še: Zakaj so pogovori o spolnosti tabu?
5. Pomanjkanje razmejitev
Vsi potrebujemo svoje meje, ki ščitijo našo avtonomijo in zasebnost. Meje morajo biti tudi med starši in otroki in morda se ob tem sprašujete, zakaj je to sploh potrebno. Mama, ki je močno 'vžrta' v svojo hčerko, bo skušala imeti brez vsega spoštovanja do njene zasebnosti nadzor nad njenim življenjem. To pripelje včasih tako daleč, da brska in stika po njeni sobi, skuša odkleniti njen telefon, se vtika v njene prijatelje in podobno.
Gre za vedenje, ki presega zdrave meje, ki jih mora imeti vsak otrok. Meje varujejo zasebnost posameznika in pomenijo 'prostor zase' ali z drugimi besedami: 'tu sem jaz in tu si ti'. Zato kot starši spoštujte in varujte meje svojega otroka, saj le tako zraste v zdravo in zrelo osebo. Če otrok nima občutka za svoje meje zaradi pretiranega poseganja staršev, bo težko prepoznaval svoje potrebe in želje, lahko bo vsiljiv do drugih ali pa bo igral vlogo nemočne žrtve. Velikokrat se takšni otroci počutijo krive ali pa ne zmorejo reči besede 'ne'.
6. Mama, ki ignorira
Gre za enega bolj škodljivih in nefunkcionalnih odnosov med materjo in hčerko. Najbolj boleče za hčer je to, da ima občutek, kot da za mater sploh ne obstaja. Vsak otrok si želi potrditve svojih staršev, v tem primeru pa mati enostavno ignorira svojo hči, ne glede na to, kako močno se ta trudi za njeno pozornost.
Želi si njene pohvale, potrditve, mati, pa tega ni zmožna prepoznati. Odraščajoča hči ima zaradi takšnega odnosa nizko samopodobo, v življenju pa bo vedno iskala pozornost, ki je v otroštvu nikoli ni bila deležna.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV