Kaj storiti, ko otrok noče delati domače naloge? 5 učinkovitih nasvetov za starše

A s tem naredimo prav tisto, česar si najmanj želimo – otroku odvzamemo priložnost, da se nauči samostojnosti, discipline in zaupanja vase. Strokovnjaki poudarjajo, da pomoč staršev ne pomeni reševanja naloge namesto otroka.

Psihologi in pedagogi svetujejo pet preprostih, a učinkovitih korakov, ki pomagajo otroku razvijati odgovornost in motivacijo – brez prepirov in solz.

Ko ste stalno ob otroku, mu nehote sporočate, da mu ne zaupate in da ne zmore sam.

Psihologinja dr. Mirijam Lis pojasnjuje: "Če starš ves čas sedi ob otroku, mu pošilja sporočilo, da sam ni sposoben izpeljati naloge. S tem nehote spodkopljemo njegovo samozavest."

Naj se otrok dela loti sam. Če potrebuje pomoč, bo zanjo zaprosil. Vi pa se v tem času ukvarjajte s svojimi opravki – tako mu boste pokazali, da verjamete vanj.

Tudi ko mu pomagate, se izogibajte popravljanju napak namesto njega. Namesto da rečete: "To je narobe, popravi, ga spodbudite z: Poglej še enkrat, ali to drži? Kaj misliš, bi lahko bilo drugače?"

Tako ga učite samostojnega razmišljanja in odgovornosti za svoje delo.

Stari pristop: Pojdi delat nalogo!

Novi pristop: Določite jasen čas in prostor za delo.

Otroci potrebujejo strukturo. Določite uro, ki bo namenjena učenju – na primer vsak dan ob 16.00. Sčasoma bo delo postalo navada, ne več prisila.

Otroci se bodo morda pritoževali, a rutina jim daje občutek varnosti in predvidljivosti. Ko vedo, kaj jih čaka, se lažje lotijo dela. Če naloge ne dokonča, naj se sooči s posledicami – brez kričanja in groženj. Le mirno povejte: Če naloge danes ne narediš, bo to učitelj opazil – in to je tvoja odgovornost.

Le tako se bo naučil, da dejanja prinašajo posledice.

Graja, ker je otrok nalogo pustil za zadnji trenutek, ne pomaga. Namesto tega ga naučite, kako naj delo razporedi.

Skupaj razdelita naloge: na primer 10 minut za branje, 15 minut za reševanje, 5 minut za ponavljanje. Na vidno mesto obesite urnik obveznosti. Ko otrok vidi, kaj ga čaka, in lahko obkljuka opravljeno, dobi občutek dosežka.

Dodajte majhne nagrade – dodatnih 10 minut risanke, igra s starši, sprehod. Tako bo razumel, da se trud izplača.

Če se otrok pritožuje, da je naloga dolgočasna ali pretežka, ga najprej poslušajte.

Če gre le za pomanjkanje motivacije, mu povejte: "Čim prej začneš, prej boš končal – in potem lahko počneš, kar želiš."

Nato se mirno umaknite. Brez občinstva se otrok težje pritožuje, vi pa ohranite mir.

Če pa snovi res ne razume, se usedite z njim, skupaj rešita en primer, nato pa ga spodbudite, naj naslednjega poskusi sam.

Domača naloga ni test za starše, ampak priložnost za otroka, da pokaže, kaj zna. Pomagajte mu le toliko, da bo razumel pot do rešitve, ne pa da boste delo opravili zanj.

Če opazite napako, ga ne popravljajte neposredno. Namesto tega vprašajte: Kaj misliš, ali tukaj nekaj manjka?

Tako se bo naučil razmišljati in sam odkrivati napake.

Največ, kar lahko storite, je, da otroku date podporo, občutek zaupanja in strukturo.

Ko otrok vidi, da verjamete vanj, se začne tudi sam bolj truditi.

Če pa vse rešujete namesto njega, ga nehote naučite, da brez vas ne zmore – kar dolgoročno oslabi njegovo samozavest in samostojnost.

Kaj storiti, če domača naloga postane boj?

Če se prepiri ponavljajo, se vprašajte:

- Ali otrok razume snov?

- Je preobremenjen ali preutrujen?

- Ima dovolj časa za igro in počitek?

Včasih težava ni v nalogi, temveč v pomanjkanju energije ali organizacije.

Učitelji pogosto poudarjajo: Otrok se uči, ko se uči sam. Vi pa ste tam zato, da ga usmerite – ne da vse rešite namesto njega.

- Dajte mu prostor, da sam zaprosi za pomoč.

- Uvedite rutino – določite čas in prostor za delo.

- Naučite ga razdeliti naloge in upravljati s časom.

- Ne zapletajte se v prepire – umaknite se.

- Prepustite vodstvo otroku – vi bodite le podpora.