Bibaleze.si

Resnična zgodba: To je naša Neža, velika borka!

I. E.

Porodne zgodbe

0
19. 11. 2018 09.26

Mamica je z nami delila svojo ganljivo porodno zgodbo, kako je veliko prezgodaj na svet prijokala Neža, ki od takrat bije številne bitke. Danes je stara 11 mesecev, korigirano osem.

Neža 4 ure po rojstvu

Mi imamo borko, ki se je rodila v 28. tednu z 1200 g in 37 cm.

Moja nosečnost je od začetka potekala super, ni bilo nobenih problemov, vse je potekalo normalno ... Vsaj rekli so mi, da je tako. V petem mesecu na pregledu mi je ginekolog dejal, da je vse v redu, ampak da imam posteljico zelo spodaj. Če se ne dvigne v enem mesecu, bo treba določiti datum carskega reza, kajti naša punčka je imela tudi medenično vstavo.

Sprijaznila sem se, da bo moj tretji porod s carskim rezom. Minila sta dva tedna in začele so se prve težave - začela sem krvaveti. Ob ginekološkem pregledu mi je povedal, da sem imela manjši hematom, ki se je odkrušil, da ni nič hudega. Spet sem čakala na naslednji pregled, ampak le-ta je moral biti prej, kajti dobila sem že popadke, ki so se stopnjevali.

Ginekolog me je tako v 28. tednu nosečnosti nujno poslal v mariborsko porodnišnico po prvo dozo injekcije za dozorevanje pljuč. Po prvi noči v bolnišnici sem bila priklopljena na vse, kar je bilo potrebno, da so mi podaljšali nosečnost, koliko se le da. Drugi dan ob 9. uri pa se je začelo najhujše obdobje zame. Popadki so bili na 10 minut, sledilo je mehčanje materničnega vratu. In nič drugega ni preostalo, kot da me preselijo v porodno sobo. S solzami v očeh, vedoč, da se bo moja nosečnost predčasno končala, so me na vozičku odpeljali v porodno sobo.

Tam sem bila pod stalnim nadzorom, k meni je prišlo pet zdravnikov, en me je pregledal. Drugi mi je čim bolj mirno razložil, da morajo pod nujno narediti carski rez, saj se je začel maternični vrat krajšati in naša punčka je imela dihalno stisko. Ko so me odpeljali na operacijsko mizo, sem se tresla kot šiba na vodi. Ne morem opisati občutkov ki so me takrat preplavljali ...

Vse o nedonošenčkih V NAŠIH PORODNIŠNICAH si preberite TUKAJ.
Mali borci se borijo: na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice trenutno skrbijo za 30 nedonošenčkov

Neža 4 ure po rojstvu
Neža 4 ure po rojstvu FOTO: osebni arhiv

Neža je imela srčni zastoj

No, ko sem se zbudila, trebuščka ni bilo več. Nisem vedela, kako je moja punčka ... K meni je prišel mož in mi pokazal fotografijo naše borke, ki je takrat tehtala 1200 gramov in bila velika 37 centimetrov. Ulile so se mi solze sreče in žalosti. Ko sem jo drugi dan lahko obiskala, se mi je ob pogledu nanjo ustavilo srce, solze so samo tekle, nemočno sem gledala čez stekleno škatlo svojega otročka, priklopljenega na aparature in cevke, za katere nisem vedela, da obstajajo.

Prišel je dan, ko sem morala zapustiti bolnišnico, s tem pa tudi našo borko. Čeprav smo se dva meseca vozili vsak drugi dan 70 kilometrov v eno stran, se je vse izplačalo. Neža je bila videti zelo lepa, imela je minimalno podporo kisika, zato so se odločili, da jo intubirajo (da ji odstranijo cevko, ki ji je pomagala dihati), ampak niso se zavedali, da so naredili napako. Neža je tisti dan zakrvavela v pljuča ter možgane in imela je srčni zastoj in so jo oživljali.

Ampak naša punca se je borila ter nam dokazala, da je borka v pravem pomenu besede. Znova je bila priključena na vse aparate in s tem smo šli korak nazaj. Kasneje je dobila tudi sepso, zlatenico, amnorejo, kar je pri njen pustilo posledice. Imela je tudi epileptične napade.

Domov sva šli s kup zdravili in sledile so številne kontrole pri zdravnikih. Bila je trnova pot, polna solz, trpljenja ter navsezadnje upanja, da se bo naša punčka še borila. Kar se tudi je! Čeprav ima ogromno zdravstvenih težav, kot tudi z razvojem, verjamemo v njo, ker je borka.

Seveda brez podpore družine, moža in moje družine ter kopice prijateljev ter skupine na Facebooku marčevci 2018, ki so nama stali ob strani vsak trenutek, in še nam, ne bi zmogli. Kajti le-ta je vredna največ, da lahko vstaneš takrat, ko je najhuje.

Nauk zgodbe je, da so ti mali borci tako zelo močni, voljo do življenja imajo neprecenljivo ter kar je najbolj pomembno, naučijo nas, da je vse mogoče, če to zares hočeš!

Mamica Jasna nam je zaupala svojo žalostno zgodbo, ko so ji zdravniki zaradi poporodne sepse odstranili maternico. Težave so se stopnjevale in končala je na intenzivnem oddelku. Voljo do življenja ji je dajal sinek Tilen.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740