Ženska, ki je več desetletij posvetila vzgoji otrok z mislijo, da jim zagotovi boljše življenje, kot ga je imela sama, se zdaj sooča z njihovim zavračanjem in zlomljenim srcem."Otroci pravijo, da jih vlečem navzdol."
V objavi, napisani v globoki čustveni stiski, je anonimna avtorica opisala svojo dolgoletno vlogo samohranilke, ki je žrtvovala vse, da bi njeni otroci odraščali brez travm, lakote ali čustvenih ran."Moja najstarejša hči mi je rekla, da jih izčrpavam, da se stalno žrtvujem in da me ne bo več pustila, da jih vlečem navzdol. Bilo je obdobje, ko sem se zaradi otrok odpovedala razmerjem – nisem želela več ponavljati napak in tolerirati zlorab, kot sem jih imela v preteklosti. Zdaj mi govorijo, da sem jaz tista, ki jih je travmatizirala, kljub temu da sem se iskreno opravičala in jim vedno dajala vse, kar sem imela," je zapisala.
Kljub temu da ženska ni neposredno prosila za mnenje, pa so jo uporabniki Reddita ostro soočili z realnostjo. Več komentarjev je poudarjalo, da njeni otroci očitno že dolgo nosijo bolečino, ki jo je ona morda nehote povzročila."Če so prekinili stik, to verjetno ni prvič, da so ti skušali povedati, kaj jih boli. Morda si res trpela, vendar to ne opravičuje vedenja, ki so ga oni doživljali kot škodljivo. Če jih želiš nazaj, nehaj igrati žrtev in jih poskusi razumeti,"je zapisal eden od komentatorjev.
Druga uporabnica je šla še dlje in delila svojo izkušnjo:"Moja mama je enaka kot ti. Nikoli ji nisem smela povedati, da me je njen bivši zlorabljal, ker bi to 'zanjo bilo preveč'. Vse življenje sem morala ščititi njene občutke, ne svoje. Na koncu sem storila isto, kot so tvoji otroci tebi – prekinila sem stik. Dovolj mi je bilo njene vloge žrtve."
Eden od bolj neposrednih komentarjev je bil: "Zveniš kot otrok, ki se skuša opravičiti, ko je ujet pri nečem, kar ve, da ni prav. Ne boš mogla popraviti vsega brez resne strokovne pomoči. Vse skupaj izgleda, kot da si šla predaleč – a če te tole vsaj malo zbudi, je morda še upanje."
Med žrtvovanjem in nadzorom: kdaj starševska skrb postane čustveno breme?
Kasneje je ženska dodala še eno objavo, kjer je priznala, da je čustveno obremenjevala svoje otroke skozi leta: "Zdaj razumem, da sem preveč delila svoje težave z njimi. Moja čustvena bremena so vplivala na moje starševstvo. Še vedno sem na terapiji in jemljem zdravila. Komunikacija je previdna, a zdaj si izmenjujemo sporočila. Tudi vnuke čuvam. Začela sem razumevati svoje težave z navezanostjo in prepoznavati vzroke zanje."
Omenila je tudi, da je njihov oče (s katerim je ločena že več kot 20 let) nedavno ponovno vzpostavil stik z otroki: "Začel jih je redno kontaktirati, enkrat tedensko. V preteklosti je bil alkoholik in jih skoraj ni videl. Zdaj pa jim pripoveduje svojo plat zgodbe. Ne bom ugibala, kaj jim je rekel – to je njegova stvar."
Kljub vsemu je zaključila optimistično:"Moji otroci so čudoviti. Zares so. Ponosna sem, da so se počutili dovolj varno, da so izrazili svoja čustva – brez strahu pred mojo reakcijo. Vem, da me čaka še veliko dela, a iskrena komunikacija in čas zdravita. Starši, prosim, bodite iskreni do sebe. Otroci vas gledajo, poslušajo in se učijo – iz vsake vaše geste, odločitve ali tišine"
Vir: dnevno.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV