Pismo mame pred smrtjo: Moj duh zapušča to telo

Sara Bennett, mama dveh dečkov, je umrla v 39. letu starosti zaradi amiotrofične lateralne skleroze (ALS), redke in neozdravljive nevrodegenerativne bolezni. O njeni smrti in zadnjih mesecih življenja je poročal tudi ameriški medij People, ki je razkril, da je Sara že dolgo pred koncem razmišljala o tem, kaj bo zapustila sinovoma – ne materialno, temveč čustveno.

Sara je leta 2020 na Instagramu začela deliti vsebine o urejanju doma in družinskem življenju ter si hitro ustvarila veliko skupnost sledilcev. Kot so zapisali na portalu E! Online, se je njen profil sčasoma spremenil v prostor iskrenih izpovedi, ko je sredi leta 2023 javno razkrila, da so ji diagnosticirali ALS.

Gre za bolezen, ki postopoma ohromi mišice, bolniku odvzame gibanje, govor in na koncu tudi dihanje. Vzrok zanjo še vedno ni znan, zdravila pa ni. Sara je vedela, da je njen čas omejen, a se kljub temu ni umaknila iz javnosti.

V središču Sarine zgodbe sta bila vedno njena sinova, Lincoln (9) in William (7). Kot je večkrat poudarila v svojih objavah, jo je prav materinstvo gnalo, da je bolezen dokumentirala brez olepševanja – v upanju, da bo njena izkušnja pomagala drugim.

Tako je Sara v zadnjih mesecih življenja ustvarila poseben družinski spominski album, ki ga je poimenovala Nasveti in ljubezenska pisma vaše mame. Vanj je vključila fotografije, ročno napisana pisma, drobne zapiske in življenjske misli, namenjene izključno sinovoma.

V enem najbolj ganljivih zapisov je Sara sinovoma sporočila: "Upam, da bosta v življenju doživela veliko trenutkov sreče in da bosta o tem govorila na glas. Tako hvaležna sem, da sva imela drug drugega. Ne želim vaju zapustiti, vendar moj duh zapušča to telo."

Tik pred smrtjo, 12. januarja, je Sara objavila še zadnje sporočilo sledilcem. V njem je zapisala, da je kljub bolečini hvaležna, ker je imela čas, da se poslovi, uredi misli in pusti za sabo nekaj trajnega.

Strokovnjaki s področja otroške psihologije in paliativne oskrbe se strinjajo, da ima način slovesa dolgoročen vpliv na otrokovo čustveno zdravje. Kot poudarjajo v organizaciji Macmillan Cancer Support, je za otroke pomembneje, kako starš odide, kot pa sama razlaga bolezni ali smrti.

1. Iskrenost, prilagojena otrokovi starosti

Pomembno je, da so pogovori z otroki iskreni, a prilagojeni njihovi starosti in razumevanju. Otroci namreč pogosto zaznajo, da se nekaj dogaja, tudi če jim odrasli ne povedo neposredno. Nejasnosti in izogibanje resnici lahko povečajo strah in občutek negotovosti.

2. Jasno sporočilo, da otrok ni kriv

Kot opozarjajo strokovnjaki za delo z otroki v času žalovanja, si otroci pogosto nezavedno pripisujejo odgovornost za bolezen ali smrt starša. Zato je ključno, da starš večkrat jasno pove, da otrok ni kriv za to, kar se dogaja.

3. Občutek varnosti tudi po smrti

Po priporočilih organizacije Marie Curie, ki se ukvarja s paliativno oskrbo, je za otroka izjemno pomembno, da ve, kdo bo skrbel zanj in da bo varen tudi po smrti starša. Ta občutek varnosti otroku pomaga zmanjšati strah pred prihodnostjo.

4. Zapustiti nekaj oprijemljivega

Kot poudarjajo pri Hospice UK, otrokom zelo pomaga, če jim starš zapusti nekaj oprijemljivega – pismo, zapiske, posnet glas ali osebni predmet. Takšni spomini omogočajo občutek povezanosti tudi po izgubi in otroku dajejo tolažbo v trenutkih žalosti.

5. Dovoliti čustva – tudi težka

Strokovnjaki opozarjajo, da ni nič narobe, če otrok vidi starševo žalost. Videti čustva mu pomaga razumeti, da so žalost, strah in solze normalen del življenja. Pomembno pa je, da starš otroka ne obremeni s svojo stisko, temveč mu pusti prostor za lastna čustva.

Kot poudarjajo psihologi, ki sodelujejo s hospici in družinami ob izgubi, je najpomembnejše sporočilo, ki ga starš lahko zapusti otroku, preprosto in jasno: Ljubljen si. Vedno si bil. Vedno boš.

Prav to sporočilo otrokom pogosto pomaga graditi notranjo moč, občutek lastne vrednosti in čustveno stabilnost tudi dolgo po tem, ko starša ni več.