Rekli so, naj ga prepusti državi, a je oče stopil naprej – in dokazal, kaj je ljubezen

"Bojim se, da ima vaš otrok Downov sindrom," se Evgeny še danes spominja zdravnikovih besed. Novica ga je pretresla. Jokati je začel ne zaradi razočaranja, temveč zaradi strahu pred ovirami, ki bodo stale pred njegovim sinom. Že takrat pa je vedel, da diagnoza ne bo omajala njegove ljubezni ali predanosti.

Čeprav je Evgeny takoj sprejel sina, njegova žena tega ni zmogla. Tudi njena družina ni pokazala podpore. Namesto razumevanja je Evgeny poslušal tastove besede: "Naj skrbi država zanj. Rodila boš zdravega otroka, tvoje življenje bo spet veselo."

Predlog je bil jasen – naj otroka pustijo v sirotišnici.

A Evgeny je ostal neomajen: "Niti za trenutek nisem pomislil, da bi sina pustil v sirotišnici. To bi bilo nečloveško."

Ko je njegova žena dokončno zavrnila otroka, pa je moral izbrati – sin ali zakon. Izbral je sina.

Zakon, ki je prej deloval stabilno, se je hitro razkrojil. Kljub temu Evgeny ne goji zamer do nekdanje žene. "Zdaj razumem, da jo je bilo preprosto strah. Ravnala je po scenariju, za katerega je mislila, da je pravilen. Preprosto ni bila pripravljena." Sam pa je bil pripravljen – in ostal je.

Mishka, kot je poimenoval sina, je postal središče njegovega sveta. En sam otrok je spremenil vse – tudi njegovo karierno pot. "V Moskvi sem imel dobro službo, bil sem na prelomni točki kariere, a sina nisem mogel pustiti. Potreboval je ljubezen in toplino," so že zapisali na spletni strani Newsner.

Zmanjšal je obseg dela in se preselil bližje svoji materi, ki mu pomaga pri skrbi za vnuka. Prijatelji so mu nudili finančno oporo. Prejemal je celo donirano materino mleko, da bi Mishki zagotovil najbolj zdrav začetek.

Danes je Mishka radoveden, nasmejan in družaben deček. Obiskuje šolo s sovrstniki ter ima logopeda, ki mu pomaga pri govornem razvoju. Evgeny spremlja vsak njegov korak in vsak napredek praznuje, kot bi bil pomemben mejnik.

Da bi razbijal predsodke, Evgeny svojo zgodbo redno deli na družbenih omrežjih. Fotografije in videoposnetki prikazujejo iskreno, toplo in navdihujoče življenje očeta in sina. Njegovo sporočilo je jasno: "Želim podpreti in navdihniti ljudi, ki se znajdejo v podobni situaciji. Ne bojte se – vse bo v redu."

Evgeny dokazuje, da starševstvo ni odvisno od genetske popolnosti, temveč od sposobnosti sprejemanja. Sina ni odrinil. Ni ga označil kot breme. Sprejel ga je takšnega, kot je – in ga ljubi brezpogojno. "Mishka je moj ponos. Nikoli ga ne bi zamenjal za 'popolnega' otroka. Popoln je takšen, kot je."