Imela sva pet IVF postopkov, osem let sva obiskovala kliniko za neplodnost. Vmes 3-krat zanosila v postopku, a se ni obdržalo, izgubila sem otročke okoli šestega tedna. To so bila leta, polna jeze, besa, nemoči, žalosti, solz, neuspehov. Vsak dan se spopadaš z vprašanji: Zakaj midva? Zakaj jaz? Besna si nase in svoje telo, ker ne more zanositi. Besna si, ker ne moreš donositi otroka. Obsojaš se, ker nisi sposobna izpolniti eno tako naravno funkcijo, kot je zanositi in roditi otroka. Leta 2017 je potem sledil šok za vse nas, ko sem na testu zagledala plus, zanosila sem namreč naravno po osmih letih.
Toliko veselja in sreče sva takrat občutila, da je bilo prav nerealno. In še novica, da bosta enojajčna dvojčka! Skakala sva od veselja, bila sva prepričana, da je to najina nagrada za vsa ta leta trpljenja. Hodila sem na redne preglede, vse je bilo v najlepšem redu. Izvedela sva, da marca 2018 dobiva dva fantka. Ko se je prvo trimesečje končalo, sva si malo oddahnila, ker je "najhujše mimo".
No, in je sledil redni pregled v 16. tednu. Nikoli ne bom pozabila tega dne, ko sem izvedela, da mojima fantkoma ne bijeta več srčka. "Gospa, žal mi je, srčka na bijeta več," sem slišala od zdravnice, kot že trikrat prej. Bil je dan pred mojim rojstnim dnevom. Dan, ko se mi je zrušil cel svet. Dan, ki me je zaznamoval. Umrla sta. Ni ju več. Odgovorov ni, so samo vprašanja. Par dni za tem, 7. 10. 2017, sem rodila najlepša fantka na tem svetu, Gabriela in Mihaela. Takrat sem postala MAMA, mama brez otrok v naročju.
Takrat sem se prvič počutila kot mamo. Bolečina, ki jo občutiš, ko izgubiš otroka, je nekaj, kar nobena beseda ne more opisati. Dolgo časa sem potrebovala, da sem predelala njuno izgubo, a obljubila sem jima, da bo svet vedel, da sta obstajala. Ne bosta pozabljena, nikoli. Dokler sem živa, bom govorila o njiju, ker sem jaz njun glas, ki sta ga izgubila ob rojstvu.
Danes, ko sem bolečino predelala, sem hvaležna za to življenjsko izkušnjo, hvaležna sem, da sem ju rodila in spoznala, pa tudi če samo za par minut. Hvaležna sem tudi njima, ker sta mi letos poslala mavrično sestrico, da mi krajša dneve in me vsak dan opomni, kaj vse smo zamudili pri njima. Ona dva (in vsi ostali najini angelčki) imata posebno mesto v našem življenju in ni dneva, da se ju ne spomnimo.

Izguba otroka med nosečnostjo ali ob rojstvu je uničujoča tragedija za družino, ki se po svetu dogaja tiho, a prepogosto, je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV