Kako je živeti z narcisistično materjo: Izpovedi dveh žensk, ki sta preživeli pekel

Narcisistična osebnostna motnja (NPD) je resna psihološka motnja, za katero je značilna pretirana samozaljubljenost in popolna nepremostljivost do potreb drugih. Narcisi pogosto manipulirajo, zlorabljajo in ignorirajo bližnje, kar lahko povzroči globoke čustvene rane pri njihovih otrocih. Gre za kronično stanje, za katero ni zdravila, zato so odnosi z narcisističnimi starši pogosto zelo težki in dolgotrajni.

Mariette Jansen, strokovnjakinja za narcizem, je svojo zgodbo razkrila šele po tem, ko je prekinila stik z materjo. Že pri petih ali šestih letih je staršem povedala, da se ne počuti kot del te družine. Starši so se ji smejali in tega nikoli več niso omenjali. Vendar je občutek, da nekaj ni v redu, da je ona kriva in da mora to popraviti, ostal.

Mariette je bila druga od treh otrok, a ker je njen starejši brat imel razvojne težave, so nanjo prevalili odgovornosti najstarejšega otroka. Odnos s sestro je bil slab, kar pripisuje materini potrebi, da ju razdvoji – taktiki, značilni za narcisistične starše. Družinsko življenje je bilo polno zmanjševanja vrednosti, negativnosti in poniževanja, čeprav so navzven delovali kot 'srečna družina'.

Materina obsedenost s tenisom je povzročila, da je morala celotna družina tekmovati, kar je bil tudi edini trenutek, ko je mati pokazala zanimanje zanjo.

Ko je Mariette pri 40 letih zanosila, ji je mati hladno rekla: "Si res želiš biti noseča?" Odnos se ni spremenil. Zato jo je pred 11 leti poklicala in rekla: "Ne želim več imeti stikov. Vsak pogovor s tabo me prizadene in vpliva tudi na moje otroke. Nimava več o čem govoriti."

Danes pravi, da živi v srečnem in zdravem družinskem okolju, polnem zaupanja, smeha in medsebojne podpore. Šele prek lastnih otrok je spoznala, da družina lahko pomeni toplino in bližino.

Prvih deset let je Matildo vzgajala babica, saj je bila mati zaradi službe pogosto odsotna. Ko se je pojavila, je bila zahtevna in je vse nadzorovala. Kasneje sta obe odšli na Irsko, Matilda pa se je po končani fakulteti preselila k materi.

Kot odrasla je začela delati na svojem čustvenem zdravju, se učila fitoterapije, prakticirala jogo in postala mojstrica reikija. Kljub temu pa se je pred šestimi leti njeno življenje začelo slabšati: težave v zakonu, zastoji v karieri in vedno slabši odnos s starejšo hčerko.

Do takrat je mater imela za svojo najboljšo prijateljico, čeprav je vedno čutila nekakšno tekmovalnost med njima. Verjela je, da je edina, ki nima konfliktnega odnosa z materjo, in da bo prekinila družinsko verigo disfunkcionalnih odnosov med materami in hčerkami.

V telefonskem pogovoru na začetku leta 2022, ko jo je mati spet začela žaliti, se je nekaj v njej zlomilo. Mirno je prekinila pogovor in se odločila, da je dovolj. Mati je pričakovano reagirala tako, da se je postavila v vlogo žrtve, Matildo pa označila za problematično in preobčutljivo.

Družinski člani so poskušali 'umiriti' situacijo, a Matilda ni popustila. Prvič v življenju je znala reči 'ne', kar mnogi niso mogli sprejeti. Največjo podporo ji je nudil oče, ki je že nekaj časa ločen. Tudi on je prepoznal, kako je bila čustveno ujeta v tem odnosu.

Fizična razdalja med njima je olajšala odločitev, a pravi trud je bil notranji. Matilda je globoko analizirala svoje vedenjske vzorce in spoznala, da ponavlja materine vzorce, s čimer je ranila svoje hčerke. Prekinitev stikov ji je omogočila introspektivo in preobrazbo.

Prekinitev odnosa z narcisističnim staršem je pogosto družbena tabu tema, polna čustvenih in moralnih dilem. Reči 'ne' lastni materi ni izraz sovraštva, temveč pogum in prvi znak ljubezni do same sebe. Strokovnjaki poudarjajo, da je samoodmik od toksičnih odnosov pogosto nujen za ohranjanje duševnega zdravja in ustvarjanje zdravih družinskih vezi.

Vir: Kurir