Moj oče je izginil, ko sem se rodila – gledala sem mamo, kako se sama bori

Neka ženska je svojo življenjsko izkušnjo delila z javnostjo, potem ko se je odločila, da na svojo poroko ne povabi očeta, ki jo je zapustil kmalu po rojstvu.

Po njenih besedah se je oče, Drago, odločil zapustiti družino takoj po njenem rojstvu: "Rodila sem se v trenutku, ko je moja mama doživela največjo življenjsko izdajo," je zapisala: "Namesto da bi ostal ob partnerki in novorojenki, je odšel z drugo žensko v tujino."

Odraščala je brez njegove prisotnosti. Praznina očetovske vloge se je poznala v vsakdanjem življenju: ni je učil voziti kolesa, ni je ščitil, ni ji rekel, da je lepa: "Gledala sem mamo, kako se sama bori, kako briše solze noč za nočjo, podnevi pa se smeje zaradi mene."

Z leti se je sprijaznila s tem, da je oče izginil iz njenega življenja. Po njenem pripovedovanju ni nikoli zares pokazal zanimanja zanjo: ni prihajal na rojstne dneve, ni pošiljal voščilnic, ni spraševal, kako se počuti, ko je bila bolna. Čeprav so družinski člani občasno omenili, da se je oglasil, stika ni bilo.

Kljub temu ni želela čutiti velike zamere: "Trudila sem se, da ne nosim grenkobe. Govorila sem si – pusti, naj gre. Morda ni znal bolje. Morda je le šibek človek. In vedno sem molčala."

Ko je odrasla in spoznala partnerja, ki jo po njenih besedah spoštuje in podpira, sta se odločila za intimno poroko. Povabila sta le ljudi, ki so bili dejansko prisotni v njenem življenju: "Takrat sem sprejela odločitev – ne bom povabila očeta. Vem, da bodo mnogi rekli: Ampak saj je tvoj oče.' Je. Biološko. A oče ni samo kri. Oče je tisti, ki te vodi, te čuva, ti daje občutek varnosti. To nikoli ni bil."

Po njenih besedah je poroka potekala brez misli na odsotnega očeta: "Bila sem srečna, nisem čutila praznine."

Le nekaj dni po poroki pa je prejela klic z neznane številke. Oglasil se je njen polbrat, sin njenega očeta iz nove zveze. Brez uvoda ali pojasnila ji je rekel: "Za nas si mrtva."

Ta izjava jo je, kot pravi, prizadela ne zaradi žalosti, temveč zaradi potrditve, da je bila znova izključena. "Nič slabega jim nisem storila. Le sebe sem zaščitila." Po njenem mnenju ni bilo pravično, da so jo ignorirali več let, zdaj pa jo obsojajo, ker jih ni vključila v pomemben življenjski trenutek.

Za konec je še napisala: "Naj jim bog odpusti. Jaz – še ne morem. Morda nekoč. Ko pozabim, kako je, ko si otrok, ki sedi pred šolo in čaka očeta, ki nikoli ne pride."