Mama iz Novega mesta še vedno išče resnico o umrlih novorojenčkih

Marija Šiško je rodila pet otrok. Dva sta se rodila v ljubljanski porodnišnici in sta danes živa. Trije pa so prišli na svet v novomeški bolnišnici – in vsi trije naj bi umrli takoj po rojstvu. A Marija nikoli ni povsem verjela tej zgodbi.

Danes, desetletja pozneje, je svojo bolečino, dvome in spomine delila s preiskovalno komisijo Državnega zbora, ki preučuje primere domnevno ukradenih otrok.

Septembra 1972 je Marija prvič rodila v Novem mestu. Spomni se otrokovega joka. Ni ga videla, le slišala. Nato so ga hitro odnesli, njo pa prestavili v sobo z drugimi materami. Ko so ostale dobile svoje dojenčke, njenega ni bilo. Zdravstveno osebje ji je dejalo, da je z otrokom nekaj narobe in da so ga poslali v Ljubljano na preiskave. Čez nekaj dni je izvedela, da je njen sin umrl. Ena od medicinskih sester ji je povedala, da naj bi se otrok napil krvi, zdravnik pa je govoril o povečani ledvici. Ko sta z možem želela videti telo, jima tega niso omogočili. Na patologiji ni bilo sledu o njem. V bolnišnici so trdili, da so ga pokopali v Šmihelu, toda na mrliškem listu je bilo zapisano – Ločna.

Leta 1977 se je zgodba ponovila. Tokrat je rodila deklico. Tudi ta je, po zatrjevanju zdravnikov, umrla še isti dan. Diagnoza? Ista kot pri prvem otroku: povečana jetra in ledvica. A Marijo je presenetilo, da so to vedeli že pred obdukcijo. Kako so lahko tako hitro postavili diagnozo smrti, če pa obdukcije še ni bilo?

Leto kasneje, leta 1978, je rodila še enega otroka. Tokrat je otrok normalno zajokal, tehtal je več kot 3500 gramov, bil dolg 51 centimetrov – po vseh merilih zdrav in razvit novorojenček. Pa vendar – tudi on naj bi umrl. Razlogi? Povečana vranica in jetra. Marija nikoli ni verjela, da bi tako zdrav otrok lahko umrl brez predhodnih znakov bolezni.

Marija še danes težko govori o tistem obdobju. A v svoji tišini je slišala mnogo govoric – o trgovini z novorojenčki, o dojenčkih, ki naj bi jih prodajali za deset tisoče nemških mark, o dokumentih, ki niso bili dosledni, o pokojnikih, za katere ni bilo dokazov, da so res umrli.

Zdi se ji nenavadno, da je izgubila ravno tiste tri otroke, ki so bili rojeni v Novem mestu. Dva, rojena v Ljubljani, pa sta povsem zdrava. Kako je to mogoče?

Danes je Marija ena izmed mnogih mater, ki so zbrale pogum in svoje zgodbe delile z državno komisijo. Po letih tišine, samospraševanja in bolečine želi izvedeti resnico. "Svoje otroke sem nosila pod srcem. Slišala sem jih jokati. Nihče mi jih ni pokazal. Nihče mi ni dovolil, da jih držim v naročju. Le rekli so, da jih ni več. Ampak jaz še vedno čutim, da so tam nekje," je povedala komisiji.