Živel sam z 10 ženami in 30 otroki – resnična zgodba z rajskega otoka

Leta 1789 je na britanski ladji Bounty izbruhnil eden najslavnejših uporov v pomorski zgodovini. Skupina mornarjev, nezadovoljna s strogim poveljnikom, kapitanom Williamom Blighom, je pod vodstvom častnika Fletcherja Christiana izvedla upor. Kapitana in osemnajst lojalnih mož so izgnali na rešilni čoln in ladjo obrnili nazaj proti Tahitiju.

Na Tahitiju so mornarji več mesecev uživali v brezskrbnem življenju, a so se hitro zavedli, da jih britanska krona išče. Da bi se izognili aretaciji, so se odločili odpluti v neznano – s seboj so vzeli nekaj Tahičanov in deset žensk.

Januarja 1790 so pristali na majhnem, nenaseljenem otoku Pitcairn sredi Tihega oceana. Otok, ki ni bil označen na uradnih pomorskih kartah, je ponujal svežo vodo, rodovitno zemljo in oddaljenost – popoln kraj za skrivališče. Mornarji so ladjo zažgali, da bi izbrisali vse sledi.

Skupnost so sestavljali angleški uporniki, nekaj Tahičanov in deset žensk. Sprva je življenje potekalo mirno, a ravnotežje moči in razmerje med spoloma so hitro povzročili napetosti.

Angleški mornarji so si prisvojili ženske in Tahičane obravnavali kot podrejene. Eden od mož, William McCoy, je iz lokalnih rastlin začel izdelovati alkohol. Pijanstvo, nasilje in ljubosumje so pripeljali do spopadov – sledila je veriga maščevanj, ki je končala življenja večine moških, vključno z vodjo upora, Fletcherjem Christianom.

Do leta 1800 sta preživela le še Edward Young in John Adams – obkrožena z desetimi ženskami in njihovimi otroki.

Po Youngovi smrti je John Adams ostal edini odrasli moški na otoku. Prevzel je vlogo voditelja in se obrnil k veri. Vzpostavil je red in otrokom omogočil izobraževanje. Učil jih je branja, pisanja ter osnov krščanske etike.

Pod njegovim vodstvom se je iz nekdanje skupnosti upornikov razvila urejena, miroljubna in duhovna skupnost. Adams je postal učitelj, sodnik, vodja in duhovnik hkrati.

Z leti se je Adamsu rodilo več otrok z različnimi ženskami. Zaradi velikega nesorazmerja med moškimi in ženskami so bila razmerja večinoma nekonvencionalna, a skupnost je kljub temu delovala enotno. Adams je skrbel za vzgojo in izobrazbo otrok ter varnost celotne skupnosti.

Leta 1808 je otok ponovno odkrila ameriška ladja Topaz. Njena posadka je bila presenečena nad mirnim življenjem prebivalcev. Adams je pozneje prejel pomilostitev britanskih oblasti, saj je bil prepoznan kot zaslužen za vzpostavitev stabilne skupnosti.

Do svoje smrti leta 1829 je Adams ostal spoštovan voditelj. Pokopan je na Pitcairnu, današnje glavno naselje pa nosi njegovo ime – Adamstown.

John Adams velja za edinega preživelega upornika z ladje Bounty, ki je iz nasilne preteklosti ustvaril miroljubno prihodnost. Otok Pitcairn danes šteje manj kot 50 prebivalcev, večinoma potomcev tistih prvih naseljencev. Skupnost preživlja s pomočjo subvencij, omejenega turizma in svoje izjemne zgodovine – zgodovine, ki jo je zaznamoval eden sam: John Adams.

Vir: kurir.rs