Jadranka Kosor o očetu, ki je ni priznal: Nikoli me ni hotel. A sem šla na njegov pogreb

B.R.

Resnične zgodbe 0

10. 07. 2025 03.00

Ko omenjamo Jadranko Kosor, se večina ljudi spomni nekdanje hrvaške predsednice vlade, političarke z odločnim glasom in prepoznavno pričesko, ki je leta 2009 po odhodu Iva Sanaderja prevzela vodenje vlade. Malo kdo pa ve, da je Kosorjeva odrasla v izjemno težkih družinskih okoliščinah.

Jadranka Kosor, nekdanja hrvaška predsednica vlade, je odrasla brez očetove prisotnosti, z občutkom zavrženosti, ki je zaznamoval njeno otroštvo in močno vplival na njeno življenjsko pot.

Otroštvo brez očeta

Jadranka se je rodila leta 1953. Njena starša sta se ločila, ko je bila stara komaj dve leti. "To je bil grozen zakon," je pred časom povedala v iskrenem intervjuju v oddaji U svom filmu na HRT. Po ločitvi je ostala v Lipiku, kjer jo je vzgajala babica, medtem ko je mati zaradi službe ostala v Medžimurju. Mati jo je lahko obiskala le nekajkrat na leto, oče pa – kot je dejala Kosorjeva – zanjo ni želel slišati.

"Oče mi je strašno manjkal," je priznala: "V razredu sem bila edina brez očeta in ker je bil to majhen kraj, so me vrstniki začeli zbadati, ustrahovati in celo tepsti." Spominja se, kako se je nekoč zoperstavila enemu izmed dečkov in ga v samoobrambi udarila s skodelico. Po tem dogodku so jo pustili pri miru.

Pisma brez odgovora

Kljub očetovi zavrnitvi se mu ni želela povsem odreči. Na skrivaj mu je pošiljala pisma, v katerih je izrazila svojo ljubezen, upanje in prošnjo po stiku. Vsakič je upala na odgovor. "Stalno sem čakala poštarja pred hišo v upanju na njegov odgovor. Poštar mi je že od daleč mahal, da ni nič zame."

Nato je prišla velika rumena kuverta iz Čakovca. V njej je bilo nekaj, kar je zlomilo še zadnje upanje – vsa pisma, ki jih je poslala očetu, so bila vrnjena in neodprta. "Takrat sem dojela, da očetu ne pomenim nič. Prav nič ... Od takrat o njem nismo več govorili."

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Še zadnji poskus – maturantski ples

A kljub vsemu ni povsem obupala. Pred maturantskim plesom mu je pisala še enkrat – z iskreno prošnjo in simbolično ponudbo. Povedala mu je, da je najboljša v generaciji, priložila fotografijo in ga prosila, naj pride ter z njo zapleše. Obljubila mu je, da po tem ne bo imel več nobene obveznosti do nje. "Bila sem prepričana, da bo prišel. A ni. Moja mama je bila užaljena, ker sem ga povabila, kljub vsemu, kar sem prestala. A jaz sem ga čakala. Celo njegovo življenje."

Ko je postala predsednica vlade, so novinarji vprašali njenega očeta, kaj meni o njej. Njegov odgovor je bil kratek in hladen: "O tej osebi ne želim govoriti."

Pogreb – zadnje slovo

Ko je izvedela, da je njen oče umrl, se je udeležila njegovega pogreba. "To je bila grozna kombinacija. Jaz kot hči sem prišla izraziti sožalje njegovi družini – pa sem jaz njegova družina. To je bilo popolnoma nadrealno."

Očetovski dan – spomin, ki boli

Pred nekaj meseci, na očetovski dan, je objavila zapis na omrežju X, ki je ganil številne: "Pravijo, da je danes očetovski dan. Jaz svojega nisem spoznala, ker ni hotel. Zadnjič me je videl, ko sem bila stara dve leti. Čakala sem ga celo njegovo življenje in nikoli mi ni bilo povsem jasno, kako mi lahko tako zelo manjka, če ga nikoli nisem imela."