Strokovnjaki vse bolj opozarjajo, da se lahko določene lastnosti, povezane s psihopatijo, prepoznajo že pri zelo majhnih otrocih, starih tri ali štiri leta.
Kaj je psihopatija in zakaj je pomembno zgodnje prepoznavanje?
Psihopatija je osebnostna motnja, ki jo običajno povezujemo z odraslimi. Gre za kompleksno stanje, ki vključuje pomanjkanje empatije, hladnost, manipulativnost in pogosto antisocialno vedenje. Čeprav se diagnosticira pri odraslih, raziskave kažejo, da se nekateri njeni ključni znaki lahko pojavijo že zelo zgodaj v otroštvu. Zgodnje prepoznavanje teh vedenjskih vzorcev je ključno, saj omogoča pravočasno intervencijo in pomoč, ki lahko prepreči kasnejši razvoj hujših motenj.
Tri glavne lastnosti, ki kažejo na tveganje
Profesorica Essi Viding z univerze University College London, ena vodilnih raziskovalk na področju razvojne psihopatologije, poudarja tri ključne značilnosti, ki ločijo otroke z izrazitimi lastnostmi brezbrižnosti in čustvene hladnosti (angl. Callous-Unemotional traits – CU):
Pomanjkanje sočutja do drugih: Otroci z lastnostmi CU ne reagirajo na tujo žalost ali bolečino. Na primer, če nekdo zaradi njihovega vedenja joka, se ne čutijo krive ali željne popraviti svoje vedenje, kar je pri drugih otrocih običajno.
Nezmožnost povezovanja vedenja s posledicami: Kazni ali odvzem privilegijev ne vplivajo na njihovo vedenje. Ne spreminjajo svojega ravnanja, tudi če so se soočili z negativnimi posledicami.
Pomanjkanje zadovoljstva ob osrečevanju drugih: Večina otrok želi ugajati staršem in drugim pomembnim osebam v svojem življenju. Otroci z izraženimi lastnostmi CU pa kažejo zelo nizko motivacijo, da bi s svojim vedenjem osrečevali druge.

Genetika in okolje – dvojni vpliv
Raziskave kažejo, da ima razvoj lastnosti CU močno genetsko osnovo. Nekateri otroci se rodijo z večjim tveganjem, a to še ne pomeni, da bodo nujno razvili psihopatijo. Okolje, v katerem otrok odrašča, ima izjemno pomembno vlogo, zlasti v zgodnjem obdobju razvoja.
Otroci z večjim tveganjem pogosto kažejo manjši strah, nižji srčni utrip v mirovanju in zmanjšano čustveno empatijo. Čeprav lahko kognitivno razumejo čustva drugih (kognitivna empatija), jih ta čustva ne prizadenejo, kar lahko vodi do manipulativnega vedenja.
Upanje in možnosti za pomoč
Dobra novica je, da lahko zgodnje intervencije bistveno izboljšajo življenjske izide teh otrok. Raziskave posvojitev so pokazale, da otroci z biološkim tveganjem, če odraščajo v skrbnih, stabilnih in doslednih družinah, lahko uspešno premagajo številne negativne izzive.
Terapevtski pristopi, ki vključujejo delo z otrokom in družino, so dokazano učinkoviti pri zmanjševanju lastnosti CU in izboljševanju socialnih veščin. "Bolj kot je težava zakoreninjena, težje je doseči spremembe, a intervencije lahko pomagajo tudi v adolescenci in odrasli dobi," poudarja.
Izzivi in pomembnost zgodnje diagnostike
Eden največjih izzivov je dejstvo, da otroci s takšnimi lastnostmi pogosto prihajajo iz družin, kjer so prisotne še druge težave, kot so duševne bolezni, revščina ali nasilje. Prav tako zdravstveni sistemi pogosto ne prepoznajo teh simptomov dovolj zgodaj, zaradi česar otroci in njihove družine ne dobijo pravočasne podpore.
Vendar pa je bistveno razumeti, da "noben otrok ni brezupen primer" in "noben otrok ni vnaprej obsojen, da postane psihopat". S pravočasno in ustrezno pomočjo imajo vsi otroci možnost za boljšo prihodnost.
Vir: index.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV