Oblikovanje možganskih povezav
Ko otrok posluša zgodbo, se v njegovih možganih aktivirajo različna področja. Od tistih, ki so odgovorna za razumevanje jezika, do področij, povezanih z vidnim dojemanjem in čustvi. Z rednim branjem se v možganih krepijo povezave med temi področji, kar spodbuja razvoj bolj zapletenih možganskih mrež ter pozitivno vpliva na otrokov govor, razumevanje, domišljijo in koncentracijo.
Vpliv na jezikovni razvoj in besedišče
Zgodnje branje otrokom je povezano z boljšim jezikovnim razvojem in širšim besediščem. Otroci s poslušanjem zgodb spoznavajo nove besede in stavčne strukture, kar jim pomaga graditi bogatejše besedišče in boljše izražanje. Otroci tako hitreje razvijejo govor, lažje razumejo navodila in se bolje znajdejo v vsakdanjih pogovorih.
Čustveni in socialni razvoj
Branje otrokom ne koristi le pri razvoju mišljenja, temveč tudi pri boljšem razumevanju čustev, odnosov in razvoju domišljije. Ko starš bere otroku, se med njima ustvarja močna čustvena vez. Skupni trenutki ob knjigi pa spodbujajo občutek varnosti in pripadnosti. Zgodbe, v katerih nastopajo različni liki, otrokom pomagajo bolje razumeti sebe in druge. Preko branja in poslušanja zgodb se učijo sočutja, prepoznavanja čustev ter razumevanja, kako ravnati v različnih družbenih situacijah.
Branje otrokom ni le prijetna skupna aktivnost, temveč orodje za njihov celosten razvoj. Otroci tako razvijejo boljše učne navade, večjo sposobnost koncentracije, višjo stopnjo samozavesti ter večjo pripravljenost za učenje. Knjige jim odpirajo vrata v svet domišljije, znanja in razumevanja, s čimer gradijo temelje za uspešno življenje.
Vir: time.com, highspeedtraining.co.uk
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV