Ali se moj otrok razvija "normalno"?

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) so razvojni mejniki ključni kazalniki otrokovega napredka na področjih gibanja, govora, učenja, igre in socialnih veščin. Pomembno pa je razumeti, da ti mejniki niso "stroga pravila", ampak okvir, ki pomaga opaziti morebitne zamude.

Razvojni mejniki so spretnosti, ki jih večina otrok doseže v določenem starostnem obdobju, na primer prvi nasmeh, plazenje ali hoja, prve besede ali socialni odzivi, npr. mahanje "adijo".

Ponavadi obstaja razpon razvoja v katerem naj bi otroci osvojili določen mejnik. Nekateri otroci namreč shodijo pri 10 mesecih, drugi šele pri 18 mesecih in oboje je lahko normalno. Podobno velja za govor, socialne veščine in motoriko. Zato strokovnjaki poudarjajo, da je pomembnejši celoten napredek skozi čas, ne posamezen "manjkajoč" mejnik.

Pediatri uporabljajo razvojne kontrolne sezname, redne preventivne preglede in standardizirane presejalne teste. Ti seznami so namenjeni predvsem pogovoru med starši in strokovnjaki, ne pa samodiagnozi.

Če otrok ne doseže določenega mejnika, to še ne pomeni motnje, pomeni le, da je smiselno razvoj dodatno spremljati.

Strokovnjaki svetujejo posvet s pediatrom, če otrok izgubi že osvojene veščine, ne napreduje več dalj časa, izrazito zaostaja na več področjih hkrati ali če ima starš močan občutek, da "nekaj ni v redu". Starši najbolje poznajo svojega otroka in naj zaupajo svoji intuiciji.

Možni razlogi za posvet, če otrok ne vzpostavlja očesnega stika, se ne odziva na glasne zvoke, se (po trhe mesecih) ne nasmehne, ima zelo tog tonus ali ne sledi predmetom z očmi.

Dodatna pozornost je potrebna, če otrok ne sedi samostojno do 9 mesecev, ne kaže zanimanja za ljudi ali igre, ne brblja (npr. "ba-ba", "da-da") do 10 mesecev, ne reagira na svoje ime ali ne kaže gest (npr. kazanje, mahanje).

Rdeče zastavice pomenijo tudi, če otrok ne hodi do 18 mesecev, ne izgovori nobene besede do 16 mesecev, ne kaže predmetov ali ne poskuša komunicirati, če izgubi že naučene veščine ali ne posnema drugih.

Bodite pozorni, če ima manj kot 10–20 besed pri 2 letih, če ne povezuje dveh besed ("mama daj"), če ne sledi enostavnim navodilom, se ne igra simbolno (npr. "nahrani punčko") ali, če ne kaže zanimanja za druge otroke.

Možni znaki težav so, če je govor še vedno zelo nerazumljiv, če ne gradi stavkov, če ne vzpostavlja očesnega stika, če se igra ponavljajoče, zelo omejene igre ali če ima močne težave pri ločitvi od staršev (brez izboljšanja)

Pozornost je potrebna, če otrok ne govori v stavkih, če ne ne razume preprostih zgodb ali navodil, se ne igra se z drugimi otroki, če kaže zelo omejene interese ali ponavljajoče vedenje in tudi, če ima izrazite težave z motoriko (tek, skakanje, risanje)

Zdravniki opozarjajo, da je ena največjih virov skrbi primerjanje z drugimi otroki. Vsak otrok ima svoj tempo, genetske razlike ter različne okoljske vplive. Zato je normalno, da so razlike med otroki iste starosti zelo velike.

"Normalen razvoj" ne pomeni, da otrok vse naredi točno ob pravem mesecu, ampak da postopno napreduje, se uči novih veščin in ohranja razvoj na več področjih (gibanje, govor, socialnost, kognicija).

Vprašanje "Ali se moj otrok razvija normalno?" nima ene same številke ali odgovora. Če pa ste v dvomih, je najboljše, da se o tem posvetujete z otrokovim zdravnikom pediatrom.