Ali otrok res potrebuje hišnega ljubljenčka?

Pediatri poudarjajo, da hišni ljubljenček ni nujen za srečno otroštvo, lahko pa ob pravilni izbiri in ustrezni skrbi pomembno obogati otrokovo življenje. Žival lahko otroka nauči odgovornosti, sočutja in spoštovanja do drugih živih bitij, vendar mora biti odločitev za novega družinskega člana premišljena.

Otroci si pogosto predstavljajo predvsem zabavni del življenja z živaljo: igro, božanje in druženje. Manj pogosto pa razmišljajo o vsakodnevnih obveznostih, kot so hranjenje, čiščenje, sprehodi in skrb za zdravje živali.

Ameriška akademija za pediatrijo opozarja, da morajo starši pri izbiri hišnega ljubljenčka upoštevati otrokovo starost in razvojno stopnjo. Mlajši otroci pogosto še ne razumejo povsem, da žival ni igrača, zato lahko nehote povzročijo stres ali nevarno situacijo.

"Pes ni otrokova naloga, ampak družinska odgovornost," je eno najpomembnejših pravil, ki ga morajo razumeti starši.

Čeprav lahko otrok pomaga pri skrbi za žival, mora glavno odgovornost vedno prevzeti odrasla oseba.

Raziskave kažejo, da lahko živali pozitivno vplivajo na več področij otrokovega razvoja.

1. Otrok se uči empatije

Ko otrok skrbi za žival, se uči prepoznavati njene potrebe: kdaj je lačna, kdaj potrebuje počitek, kdaj si želi prostora in kako nežno ravnati z drugim živim bitjem.

To lahko pomaga razvijati sočutje in občutek odgovornosti.

2. Otrok dobi občutek pomembnosti

Za mnoge otroke je hišni ljubljenček varen spremljevalec, ki jih posluša brez obsojanja. Otroci se pogosto pogovarjajo z živalmi, jim zaupajo svoje skrbi in jih doživljajo kot vir tolažbe.

3. Več gibanja in manj časa pred zasloni

Predvsem pes lahko družino spodbudi k več aktivnosti: sprehodom, igri na prostem in rutini. To je lahko dobrodošla sprememba v času, ko veliko otrok preživi veliko časa pred zasloni.

To je eno najpogostejših vprašanj staršev.

Dolgo je veljalo prepričanje, da lahko hišni ljubljenčki povečajo tveganje za alergije, vendar so raziskave pokazale bolj zapleteno sliko. Pri nekaterih otrocih je zgodnja izpostavljenost živalim povezana z manjšim tveganjem za razvoj določenih alergijskih bolezni, vendar to ne pomeni, da je treba otroka namenoma izpostavljati živalim kot zaščiti pred alergijami.

Po drugi strani lahko živali pri nekaterih otrocih povzročijo alergijske težave. Najpogostejši sprožilci niso dlake same, temveč beljakovine v prhljaju, slini in drugih izločkih živali.

Če ima otrok astmo, ekcem ali močno družinsko nagnjenost k alergijam, je dobro, da se starši pred odločitvijo posvetujejo s pediatrom.

Ni ene univerzalne starosti, ki bi bila primerna za vse otroke. Pomembnejša od številke je otrokova zrelost.

Pediatri pogosto opozarjajo, da otroci približno pri petih ali šestih letih začnejo bolje razumeti, da ima žival svoje potrebe in meje. Tudi takrat pa otrok ne more samostojno skrbeti za psa ali mačko.

Preden pripeljete žival domov, se vprašajte:

Ali otrok razume, da žival ni igrača?

Ali zna biti nežen?

Ali lahko sprejme, da žival včasih ne želi igre?

Ali smo odrasli pripravljeni prevzeti vsakodnevno skrb?

 Katera žival je primerna za otroka?

Odgovor je odvisen od družine, prostora, časa in otrokove starosti.

Prednosti: spodbuja gibanje, je družaben in lahko postane močan čustveni spremljevalec.

Izzivi: potrebuje veliko časa, zahteva vzgojo in vsakodnevno gibanje.

Prednosti: pogosto potrebuje nekoliko manj neposredne skrbi, lahko je miren spremljevalec.

Izzivi: tudi mačka potrebuje spoštovanje meja, nekateri otroci težko razumejo njeno potrebo po prostoru.

Manjši ljubljenčki (zajci, hrčki, ribice)

Prednosti: lahko otroku pomagajo spoznati osnovno skrb za živo bitje.

Izzivi: otroci pogosto podcenjujejo njihove potrebe, niso nujno lažji za nego.

Če družina razmišlja o živali samo zato, ker si jo otrok močno želi, je dobro počakati.

Premislite, če:

- nimate dovolj časa za vsakodnevno skrb,

- otrok pričakuje predvsem igro,

- je otrok zelo majhen,

- ima kdo v družini hude alergije,

- bi bila vsa odgovornost na enem od staršev.

Hišni ljubljenček naj ne bo impulzivna odločitev ali darilo za rojstni dan, ampak premišljena družinska odločitev.

Ne. Otrok lahko odrašča srečno, varno in zdravo tudi brez živali.

Toda če družina izbere primernega ljubljenčka in je pripravljena prevzeti odgovornost, lahko žival postane pomemben del otrokovega odraščanja, njegov prijatelj, učitelj potrpežljivosti in priložnost za učenje skrbi za druge.

Najpomembnejše vprašanje zato ni: "Ali si otrok želi žival?" ampak: "Ali je naša družina pripravljena sprejeti še enega člana, za katerega bomo skrbeli vsak dan?"

 Vir: Healthychildren.org