Več kot 20 ustvarjalnih iger, s katerimi bo vaš otrok pozabil na zaslon

V ZPMS, Pionirskem domu in Ekošoli so zbrali preproste, dostopne in preizkušene ideje za ustvarjalne igre, ki vas lahko spremljajo povsod: v naravi, na poti, v dnevni sobi, ob sončnih in deževnih dneh. Ne boste potrebovali dragih pripomočkov, dovolj bo le nekaj domišljije, porodilo pa se bo obilo navdušenja, veselja in iskrenega smeha.

Ljudje se rodimo radovedni. Že nekaj ur star dojenček obrača glavico proti luči in zvokom, raziskuje od prvih trenutkov svojega življenja. Ena prvih dejavnosti, s katero otrok teši in razvija radovednost, pa je igra, je poudarila vodja Modre postaje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), Tanja Povšič.

Igra nima predpisanih ciljev. Je prijetno dejanje, ki pomembno oblikuje otrokov čustveni, socialni, moralni, govorni in gibalni razvoj. Je otrokova temeljna potreba, ki mora biti prijetna in ustrezna. Skoznjo si gradi svoj svet, spoznava sebe, druge in okolico, pridobiva izkušnje in razvija različne sposobnosti. Hkrati krepi ustvarjalnost, vztrajnost in čute, spontano raziskuje notranjo motivacijo, rešuje naloge, se uči iz napak in postavlja svoja pravila. Ko lahko oblikuje pravila v svojem svetu, lažje razume in sprejema tudi pravila odraslega sveta. Najlepši del pa je, da igra nima vnaprej določenih dosežkov; njen namen je, da prinaša radost in razvoj, je dodala.

Igra se razlikuje glede na starost. V zgodnjem otroštvu, ko se otrok lahko dolgo zamoti s posamezno igračo ali predmetom, velja načelo "manj je več". Namesto poplave igrač naj ima malček do dveh, treh let okoli sebe le dve ali tri, ki jih po potrebi zamenjate. Tako mu omogočite prostor in čas za raziskovanje v njegovem ritmu, svetuje Tanja Povšič iz ZPMS.

Od okoli tretjega leta starosti dalje se začne sodelovalna igra, pri kateri otroci izkazujejo večji interes za sovrstnike. Takrat je tudi odličen čas, da se jim aktivno pridružimo odrasli, pri čemer pa je ključen pravi pristop. Če nas otrok povabi v igro, vstopimo vanjo z resnično željo biti prisotni. Otrok je predvsem čustveno bitje, ki se odziva na naša čustva in ne na besede. Če začuti, da smo v igri prisotni zgolj zato, ker menimo, da "moramo", izgubi svoj pravi namen – da je prijetna. Neprijetna igra pa tudi ne more biti učeča in razvojna. Če nam kakšna tema, denimo "razbojniki", ni blizu, lahko skupaj poiščemo rešitev, ki spoštuje otrokovo željo in naše meje. Morda predlagamo, da se mu pridružijo vrstniki, ki to igro obožujejo, priporoča sogovornica iz ZPMS.

Igra se lahko porodi na vsakem koraku. Spontano, v avtu, čakalnici ali na sprehodu lahko nastane iz preprostih vprašanj, kot so: "Če bi bil barva, katera bi bil?" ali "Če bi bil vremenski pojav ali del dneva, kateri bi bil?". Igra "Kdo/kaj sem" spodbuja logično sklepanje, potrpežljivost in vztrajnost, iskanje predmetov na izbrano črko krepi pozornost in natančnost. Prav tako je ena najbolj ustvarjalnih vaj, ko vsakdanjemu predmetu, denimo vejici ali kamenčku, pripisujete nove rabe. Vejica lahko postane dirigentska paličica ali urni kazalec, kamenčki sestavijo ropotuljo ... Vsak odgovor in vsaka raba je pravilna, štejejo izvirnost, iznajdljivost in domišljija.

Igre se porajajo tudi med sprehodom v naravi. V Ekošoli pojasnjujejo, da izkušnje na prostem krepijo zdravje, povezujejo znanje z izkušnjo in vzgajajo spoštovanje do okolja. Na travi lahko s storži in vejicami zarišete preprost labirint in ga prehodite peš ali skačete skozenj po eni nogi. Lahko opazujete, kako voda pronica skozi zemljo, kdaj list plava in kdaj potone ali kako nastane blato. Med drevesnimi listi lahko odkrivate različne barve in odtenke, iz vejic in plodov pa nastane mandala. V gozdu lahko zaživi trgovinica, kjer je storž sladoled, kamenček čokoladica in list denar. Ob taki ustvarjalni igri otrok uri socialne veščine, se uči šteti in razvrščati.

Tudi v notranjih prostorih lahko ostanemo povezani z naravo. "Listi, storži, kamenčki in drugi jesenski zakladi, ki jih prinesemo s sprehoda, so lahko odlični pripomočki za ustvarjalne igre. Otroci razvijajo domišljijo, koncentracijo in ustvarjalnost, hkrati pa se učijo, da naravo lahko cenimo in raziskujemo v vsakem vremenu," so razložili v Ekošoli.

Na kartončke lahko prilepite liste, semena in drobne plodove ter odigrate "memory", pri čemer se pogovarjate o barvah, oblikah in vonjih. Iz želodov in storžev lahko nastanejo lutke za mini lutkovno predstavo. Kamenčki lahko postanejo ropotulje, storži bobni in nastane improviziran naravni orkester. Na mizi lahko zložite naravno mandalo iz listov, kamenčkov in semen, kar krepi ustvarjalnost, zbranost in občutek za simetrijo. Lahko izberete pet naravnih predmetov (list, kamenček, želod, peresce, storž) in vsak družinski član lahko sestavi zgodbo, v katero vključi vse predmete. Tako spodbujate domišljijo in izražanje.

Če potrebujete več gibanja, lahko v dnevni sobi postavite mini poligon, ki vključuje plezanje in skakanje čez blazine in stole, hojo po "listni stezi" ter skok čez "gozdni potok" iz brisače ali vrvi. Otroci lahko skačejo po barvnih listih iz papirja, pri čemer vsaka barva pomeni nalogo – poskok, počep ali vrtenje – in igra se spremeni v plesno rutino. Odlična ideja je tudi jesenski met v koš, kjer v košaro mečejo storže, orehe ali papirnate žogice, ob vsakem metu pa opravijo še dodatno nalogo za gibanje, denimo pet poskokov po eni nogi.

V Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih že 62 let snujejo programe ob zasledovanju poslanstva: spodbujanje otrokove radovednosti, ustvarjalnosti in edinstvenosti. Zavedajo se, da je otroku primarno raziskovanje sveta okoli sebe. Staršem svetujejo, naj otrokom ponudijo izkušnjo, ne le razlago v knjigi, naj bodo prisotni in pozorni, naj si vzamejo čas in spodbujajo. Raje mu namenite manj časa, pa naj v tistih minutah dobi vašo stoodstotno pozornost, pozivajo in dodajajo: ko je prisotnost pristna, igra spet postane čista radost in učinkovita učilnica življenjskih veščin.

Ne potrebujete veliko, saj je priložnosti za igre in dejavnosti nešteto. V dnevni sobi lahko pričarate slikarski atelje ali koncertni oder. Slikarski kotiček nastane iz čopiča, vodenih barvic in velikega lista papirja: vi začnete, otrok nadaljuje, motivi se prepletajo in zgodba nastane sama od sebe. Če otrok obožuje glasbo, ritem in melodijo, prepevajte refrene in ugibajte pesmi, skupaj oblikujte besedilo družinske himne. V roke vzemite inštrumente, pri čemer je odlično, če ima otrok vzornika v bližini, starša, sorodnika ali prijatelja, ki igra. Posnemanje odpira vrata motivaciji in vztrajnosti.

V Pionirskem domu tudi opažajo, da je vedno več otrok navdušenih nad naravoslovjem, zato so prava stvar za male radovedneže mali poskusi. V domačem "laboratoriju" lahko kis in soda bikarbona ustvarita vulkan, pod varnim nadzorom odraslega pa nastane barvna pena – "slonova pasta". Ker je vizualno očarljiva, otroke pritegne k razlagi, kaj se dogaja pri reakciji. Odličen projekt je tudi vremenski dnevnik, ki lahko traja teden, mesec ali več, otrokom pa pomaga razumeti naravne pojave in sezonske spremembe ter prispeva k razvoju znanstvenih navad, pritrjujejo v Ekošoli. Vsak dan na ustvarjalnem koledarju ali v dnevnik zapišite ali narišite vreme, izmerite temperaturo zraka, se pogovarjajte o vremenskih pojavih in opazujte spremembe v naravi. Tako spodbujate radovednost, opazovalno mišljenje in okoljsko ozaveščenost.

Vse nanizane dejavnosti gradijo osebnost in nudijo ustvarjalno svobodo. V Pionirskem domu opažajo, da dolgotrajno ustvarjanje krepi samozavest in izražanje, znanstveni poskusi razvijajo kritično mišljenje in inovativnost. Gib, glas in čutna doživetja odpirajo prostor za izražanje, različni jeziki širijo obzorja in krepijo pomnjenje, likovno ustvarjanje pa umirja in uri vztrajnost. Ključno pa je zlasti, da se otroci počutijo sprejete, saj se le tako resnično odprejo, razvijajo talente, si upajo tvegati in rastejo v varnem, ustvarjalnem okolju.

"Igra je temeljna potreba otroka. Velikokrat, ko se nam zdi, da naš otrok ne dela nič, oziroma se dolgočasi, se v njem pravzaprav dogaja veliko. Mogoče se igra, zato mu dovolimo prostor za njegovo igro. Igro potrebuje in igra mu pripada," je izpostavila Tanja Povšič iz ZPMS.

Čeprav popolnoma preprosta, je igra lahko vedno ustvarjalna. Dovolj so radovednost, želja in domišljija, ki so v vsakem otroku, odrasli pa bodimo prisotni, spodbujevalni in iskreno navdušeni. Navdih je povsod, lahko pride iz nas samih ali iz nekaj materialov, ki jih najdemo na sprehodu ali v predalu.

Dajmo igri prostor in čas, spontano v gozdu, na vrtu, na poti, doma ob kuhinjski mizi ali sredi dnevne sobe. Vedno je priložnost za družinsko povezovanje in ustvarjanje tesnih vezi. Ravno iz igre in povezanosti zrastejo radovedni, ustvarjalni in samozavestni otroci, ki bodo kot odrasli iznajdljivi, prilagodljivi, vedoželjni, inovativni, kritično razmišljujoči, strpni in empatični. Ki bodo znali razumeti in ceniti svet ter ga pomembno (trajnostno) soustvarjati.