Take čudovite gregorčke so izdelali "Srčki" iz mirnopeškega vrtca

Gregorjevo povezujemo s pomladjo, prihodom svetlejših dni in prebujanjem narave po dolgi zimi. Otroci ga pogosto poznajo tudi po srčkani razlagi, da se "ptički ženijo", nekateri odrasli pa mu pravijo tudi slovenski praznik zaljubljencev, ki ga obeležijo z izrazi ljubezni do ljubljenih.

Praznik spremlja tudi lep star običaj spuščanja gregorčkov – malih ladjic, hišk, barčic in drugih domiselnih stvaritev, največkrat z lučko ali svečko, ki jih otroci na predvečer gregorjevega spuščajo po vodi. Običaj izvira iz časov, ko so obrtniki ob daljših pomladnih dnevih lahko nehali delati ob umetni svetlobi, zato so simbolično "vrgli luč v vodo". Danes gregorčki pomenijo predvsem prisrčen pozdrav pomladi, ki ob spuščanju v potoke in reke prinaša veliko otroškega veselja.

V oddelku Srčki v Enoti Polonca Vrtca Cepetavček Osnovne šole Toneta Pavčka v Mirni Peči je gregorjevo zaznamovalo izdelovanje gregorčkov.

Dopoldne je minilo v znamenju ustvarjanja, domišljije in prijetnega otroškega vrveža. Otroci so izdelovali gregorčke iz naravnih materialov: iz lubja, paličic, vejic, kartona za jajca, papirja in drugega zanimivega, kar so odkrili v gozdu, na travnikih in drugod v naravi.

Vzdušje v igralnici je bilo presenetljivo umirjeno. Otroci so osredotočeno in potrpežljivo sestavljali, lepili, izbirali materiale in premlevali, kakšen bo njihov gregorček. Vmes so navdušeno pripovedovali, da gregorjevo pomeni, da prihaja pomlad, da se ptički ženijo in da že komaj čakajo, da bodo svoje ladjice spustili po Temenici.

Vsak otrok je v svoj gregorček vnesel nekaj svojega. Izdelki so bili edinstveni in nobena ladjica ni bila enaka drugi. Nastajale so male plavajoče umetnine; na nekaterih so se bohotili srčki, na drugih so poletavali metuljčki in plavali ribice, celo formula je dirjala po jadru. Eni so izbirali nežne, drugi žive barve. Eni so se odločili za umirjene, drugi za pisane okraske. Eni so med ustvarjanjem veselo čebljali, drugi osredotočeno molčali.

Vzgojiteljica Bernarda Radovan in pomočnica vzgojiteljice Alenka Lužar sta otrokom gregorjevo predstavili predvsem prek pogovora in doživljanja pomladi. Najprej so skupaj preverili, kaj "Srčki" že vedo o prazniku, pogovarjali so se o ladjicah na vodi in odkrivali simboliko gregorjevega – prihod pomladi, daljše dneve, vračanje ptic selivk, prebujanje narave in "ženitev ptičkov".

Velik del priprave je potekal že pred ustvarjanjem. V vrtcu so si ogledali nekaj slikovnih primerov gregorčkov, se pogovarjali, iz česa bi jih lahko izdelali, nato pa so otroci od doma prinesli različne materiale. Veliko pozornosti so namenili naravnim in ponovno uporabljenim materialom. Tako so poleg ustvarjalnosti razvijali tudi občutek za okolje in razumevanje, da ni treba vedno posegati po novih, kupljenih stvareh. Videli so, da lahko iz preprostih vejic, lubja, koščkov lesa in drugih v naravi najdenih materialov nastane nekaj lepega, izvirnega in okolju prijaznega.

Obe sogovornici sta poudarili, da je pri ustvarjanju najpomembneje, da imajo otroci dovolj svobode. Odrasli naj jih po potrebi usmerjajo in jim zlasti zaradi varnosti pomagajo pri zahtevnejših opravilih, kot so lepljenje z vročim lepilom, luknjanje in vrtanje v les. Sicer pa je najbolj dragoceno pustiti prosto pot otroški domišljiji, saj tako nastajajo zelo različni in izvirni izdelki, otroci pa razvijajo domišljijo, samostojnost, načrtovanje, vztrajnost, ročne spretnosti in sposobnost reševanja izzivov.

Tokratno ustvarjanje je presenetljivo potekalo v zelo mirnem, zbranem in navdušenem vzdušju. "Srčki" so bili motivirani, saj so vedeli, da bodo svoje gregorčke kmalu, kmalu tudi zares spustili po vodi. Zato so dejavnost doživljali še posebej z veseljem in v pričakovanju.

Ponosni so bili na svoje izdelke in veseli pohvale. Še posebej lepo in navdihujoče je, kot pravi vzgojiteljica Bernarda, da pri takšnih dejavnostih lahko zasijejo tudi otroci, ki sicer manj izstopajo in se raje držijo v ozadju. Po njenem mnenju je za otroke prav tako zelo pomembno spoznavanje starih običajev, ki počasi tonejo v pozabo. Tako dobivajo stik s preteklostjo, širijo obzorja in ohranjajo del kulturne dediščine.

Poseben pomen ima tudi zavestna odločitev, da so gregorčke izdelali iz naravnih materialov, saj bodo potovali po reki Temenici. Tako so ustvarjanje povezali tudi s sporočilom o skrbi za naravo, pri čemer so otroci spoznali pomen ohranjanja okolja.

Čudovit pa je po besedah otrok tudi trenutek, ko gregorčki zaplujejo po vodi. Želijo si, da bi jih Temenica odnesla daleč, daleč po širnih rekah do morja in oceanov, in seveda upajo, da jih valovi in slapovi ne bodo potopili. Ob spustu pa so povedali, da si bodo zaželeli tudi "skrivne" želje – o srčkih, ljubezni, igračah in jagodni zobni pasti.

Stari običaji, ki jih radi obujamo, so dragoceni, ker povezujejo staro in novo, naravo in ustvarjanje, skupnost in spomin na naše prednike. V hitrem svetu nas za trenutek ustavijo in nas vrnejo k preprostim, a pomembnim stvarem – k pomladi, vodi, naravi, domišljiji in pričakovanju novega.

"Srčkom" pa je gregorjevo tokrat prineslo še nekaj prav posebnega: veselje, ponos in občutek, da so ustvarili nekaj čisto svojega. Ko so njihovi gregorčki zapluli po Temenici, so navijali, da bi jih odneslo daleč, daleč, in si zaželeli skrivno željo.

Naj srčkasti gregorčki potujejo daleč, daleč – in naj se vsem "Srčkom" uresničijo najlepše želje.