Poletje brez urnika: pomen celostnega počitka za otroke in starše

Poletje, ki naj bi prineslo kakovostno preživet čas, sprostitev in več časa za povezovanje, se kaj hitro spremeni v novo sezono organizacije in maksimalnega izkoristka prostih dni. Kaj pa, če bi letos poskusili drugače?

Za večino otrok šola ni zgolj prostor učenja, ampak tudi vir vsakodnevnih napetosti, ki so povezane s pričakovanji, z ocenjevanjem, obšolskimi dosežki, odnosi, medsebojnim primerjanjem, iskanjem svoje vloge v družbi vrstnikov. Tudi otroci, ki so uspešni in radi hodijo v šolo, so podvrženi vsakodnevni kognitivni in čustveni obremenitvi, njihov živčni sistem pa potrebuje čas, da iz stanja nenehne budnosti in prilagajanja preklopi v notranjo umirjenost. To lahko dosežejo s telesnim in mentalnim počitkom. Na tem mestu velja poudariti - počitek nikakor ni razvada ali lenoba. V poletnem času se otrok končno lahko osvobodi občutka, da mora ves čas nekaj dosegati, napredovati, se dokazovati. Če tega odmika ni, se lahko v njem tiho nabirajo napetost, tesnoba in občutki, ki si jih še ne zna pojasniti.

Po izsledkih razvojne psihologije otroci potrebujejo obdobja brez zunanjih pritiskov, da se lahko regenerirajo funkcije, kot so pozornost, samoregulacija, ustvarjalnost, kar dolgoročno podpira njihov učni uspeh in duševno zdravje. Počitnice torej niso luksuz ali praznina, temveč so pomemben del razvoja.

Če otrok po koncu šolskega leta nekaj dni samo leži na kavču in zre v strop, je morda ravno to tisto, kar najbolj potrebuje, hkrati pa je to lahko znak, da se počasi umirja, predeluje izkušnje in znova vzpostavlja stik s seboj. Tako imenovana neproduktivnost je pogosto prostor, kjer se dogaja največ: zorenje, čustveno procesiranje, tiha ustvarjalnost ... Mnogi otroci to potrebo po počitku pogosto pokažejo prav z odmikom oz. umikom vase. Če jih pustimo pri miru, brez pritiskov in novih urnikov, se iz tega pogosto rodijo najbolj nenavadne ideje, igre, pogovori.

Zlati mlajši otroci pogosto nimajo besed, da bi povedali, da so utrujeni, zato je pomembno, da kot starši prepoznamo, da brezdelje ni znak pomanjkanja motivacije, temveč nujen prehod v nov ritem.

Čeprav poletje pogosto povezujemo s spontanostjo, otroci vseeno potrebujejo občutek varnosti in predvidljivosti. To ne pomeni togega urnika, ampak mehke, nežne ritme, ki dajejo strukturo dnevu brez pritiska. Tovrstne rutine pomagajo otrokom pri čustveni regulaciji in krepijo občutek bližine.

Skupno počasno zajtrkovanje: brez hitenja, morda z zgodbo, ki jo pripoveduje otrok ali tišina, ki je včasih najboljši začetek dneva.

Večerni sprehodi brez cilja: hoja med katero opazujemo oblake, naravo, zvezde v nočnem času ... Ni pomembno, kam gremo, samo da gremo skupaj.

Popoldanski počitniški počitek: počitek, ko je vsak v svojem miru, morda z lego kockami, knjigo, glasbo, uživanjem na vrtu ali balkonu ... Ničesar ni treba narediti, ustvariti, temveč samo biti. Takšni dragoceni trenutki so prostor, kjer otroci (za)čutijo varnost in bližino.

Domišljijske igre na vrtu ali v gozdu: brez scenarija in brez pravil.

Poletni zvezek vtisov: otrok (in starš) vsak večer zapišejo ali narišejo en občutek dneva. Lep, čuden, zabaven ali naporen.

Mnogo staršev doživlja poletje kot še eno odgovornost: kako poskrbeti, da bo otroku lepo, zabavno, koristno. Pod to skrbjo se pogosto skriva občutek, da moramo otroku nenehno nekaj omogočiti, da bi bili dovolj dobri starši. A otroci si bodo najbolj zapomnili to, kako ste se igrali, smejali, uživali v skupnih trenutkih. Morda je poletje čas tudi za vaš odmik in priložnost:

- da končno rečete ne prepričanjem, ki vas izčrpavajo,

- da pustite dan odprt in nenačrtovan,

- da si dovolite prijeten dolgčas in počasnost,

- da stopite iz vloge nenehnega organizatorja v vlogo prisotnega starša.

Poletje je čas, ko se svet vsaj za kratek čas ne vrti okoli produktivnosti, uspehov in dosežkov, temveč okoli bližine, časa zase in najbližje. To je tisto, kar največ šteje.

Viri: Motherly / PositiveParenting