Otrok bi moral biti vsak dan utrujen, umazan in lačen. In zunaj tudi v mrazu!

Mnogi starši se pozimi znajdejo pred dilemo: ali naj bo otrok zaradi mraza v toplem zavetju doma ali naj ga spodbujajo k igri na prostem? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo, da so otroci vsak dan telesno dejavni vsaj 60 minut, pri čemer je zaželeno, da velik del preživijo zunaj, ne glede na vreme. Bojazen, da bo otrok zbolel, je brez prave osnove; prehlad povzročajo virusi in ne nizke temperature; pravzaprav so otroci na svežem zraku manj izpostavljeni okužbam kot v zaprtih prostorih, kjer kroži največ virusov in bakterij. Obenem redna telesna dejavnost na prostem krepi srčno-žilni sistem, izboljšuje spanec, osredotočenost in čustveno ravnovesje otrok, so nanizali.

"Gibanje je osnovni predpogoj zdravega razvoja otroka," pritrjuje prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport in vodja programa SLOfit za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja šolajočih se otrok.

Pri telesni dejavnosti se sproži cela veriga fizioloških procesov v telesu: mišice proizvajajo snovi in hormone, ki pozitivno vplivajo na počutje, premagovanje stresa, spomin, gradnjo in obnovo nevronov, rast možganske beline in sivine, gradnjo kosti, prekrvavljenost in odpornost.

Gibanje zunaj krepi imunski sistem – bele krvničke hitreje krožijo po telesu in lažje preprečujejo okužbe. Obenem so mišice "edini motor", ki omogoča kroženje limfe, zato telo ob aktivnosti učinkoviteje izloča odpadne snovi. Ob telesni dejavnosti se sproščajo tudi snovi, ki preprečujejo vnetja in znižujejo raven stresnega hormona kortizola v krvi, ki sicer oslabi odpornost. Ko so otroci čez dan aktivni, njihovo telo porablja energijo in nastaja adenozin – snov, ki se kopiči v možganih in zvečer poskrbi, da lažje zaspijo ter imajo dobre pogoje za kakovosten počitek in regeneracijo, je opisal sogovornik.

Če otroci pozimi preživijo večino časa v zaprtih prostorih, se hitro pozna na njihovem zdravju in počutju. Bolj so razdražljivi, težje se osredotočijo, pogosteje so tesnobni in slabe volje. Ker so manj telesno dejavni, telo presežno energijo nalaga kot maščobo. Ob koncu zime so običajno manj gibčni, pogosto z več odvečnimi kilogrami in pod stresom, učenje pa jim gre težje od rok, je opozoril.

"Telesna dejavnost ne bi smela biti odvisna od letnega časa," je prepričan. Če otrok zimo preživi na kavču, zaostane za svojimi dejavnimi vrstniki, primanjkljaj pa je težko nadoknaditi. Zato staršem, ki dvomijo, svetuje, naj spremenijo pogled na vreme. "Slabega vremena ni, so le neprimerna oblačila," je opomnil in dodal, da je otroka dobro poslati ven čim prej po šoli – "domača naloga lahko počaka, dnevna svetloba pa ne. Če se bo zunaj dobro razgibal, bo tudi domačo nalogo lažje naredil."

Tudi pri tabornikih so prepričani, da je zima čas priložnosti in ne omejitev, in poudarjajo, da je ključno biti pripravljen. Zimsko pokrajino vidijo kot učno okolje na prostem, kot priložnost za spoznavanje življenjskih ciklov v naravi, za drugačen pristop k načrtovanju dejavnosti, za opazovanje sezonskih sprememb v prehrani, za opazovanje spreminjanja dolžine dneva in noči ter za učenje varnega soočanja z mrazom.

Pozimi je potrebno dodatno načrtovanje in več previdnosti. "Ni slabega vremena, je samo slaba obleka in oprema," se strinja Neža M. Slosar iz Zveze tabornikov Slovenije. Izpostavila je pomen primerne oprave – več slojev oblačil, topla zaščita okoli srca in okončin ter suha oblačila za preobleči po igri. Svetuje, naj starši skupaj z otrokom razmislijo, katera oblačila in hrano vzeti s seboj, kako se najbolje zaščititi pred mrazom in kako ravnati, da se izognejo zdrsom, padcem ledenih sveč ali drugim nevarnostim. Otroka naj ne oblečejo v vse plasti že na začetku, temveč naj imajo kakšen kos raje pri roki v nahrbtniku. Pri igri na snegu so kombinezoni, gamaše, dolge rokavice in šali koristna zaščita, da sneg ne pride v stik s kožo. Za dodatno toploto in udobje lahko poskrbijo grelne blazinice. Ker se dan hitro zaključi, je pametno imeti pri sebi tudi svetilko.

Kaj pa lahko vse počnemo z otroki zunaj pozimi? Za otroke so lahko zanimive čisto preproste aktivnosti: raziskovanje živalskih stopinj, opazovanje nočnega neba, skrivalnice na prostem ali izdelava igluja iz snega ali bivaka iz drugih naravnih materialov. Lahko organiziramo lov na zaklad, opazujemo spremembe v naravi ali se igramo različne raziskovalne igre. Eden od taborniških trikov je "zimska tombola": pred sprehodom pripravite seznam stvari, ki jih morajo otroci poiskati (na primer listnato drevo, iglice, stopinje živali, kos ledu, dimnik ...). Kdor prvi obkljuka vse, zakliče "tombola".

Zimski meseci nikakor ne smejo biti izgovor za telesno nedejavnost na prostem, poudarjajo na NIJZ. Z malo ustvarjalnosti in primernimi oblačili lahko postanejo priložnost za nove dogodivščine – pa naj bo to sankanje, raziskovanje gozda ali lovljenje. Bistveno je predvsem, da otroci tudi pozimi niso zaprti med štirimi stenami, saj svež zrak in gibanje krepita zdravje in pripomoreta k boljšemu počutju. In kar je prav tako zelo pomembno – zgledi vlečejo. Če starši v vsakem vremenu pogumno stopijo ven, se odpravijo na sprehod ali povabijo družinske člane k igri v snegu, se jim bodo otroci z veseljem pridružili ter vmes razvijali navade, ki jih bodo spremljale tudi v odrasli dobi.